João 18

Rawa Karo NT (RWO_KAR) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Yesusndo yemboongelo yokolo, Yesusndo enengo sulena onidodo ene oololo, Kidolon nggooto ngu kalongolo, anduloko ngu Olib dega ngulo ko gula oluwoku, nguno uwonggori.
1 Depois de dizer isso, Jesus saiu juntamente com os seus discípulos para o outro lado do ribeiro de Cedrom, onde havia um jardim; e aí entrou com eles.
2 Yudas, ngu Yesus yolo, me oni kandeyemo yewoku oningga, ngu nguya ngu kongga ngu ingoote. Ndatelo ngulo, nalu oowooyingga Yesus ene ngu kongga nguno enengo sulena oniya gooboongoowonggori.
2 Judas, o traidor, também conhecia aquele lugar, porque Jesus muitas vezes havia se reunido ali com os seus discípulos.
3 Ngulo Yudas ngu Rom Gabman ngulo me oni Anutno woolo yeyingo onilo sobosobo oni, ko, Parisi oni ngulo kumba ootuwoo oni, ngu yoyolo, ngu melasina nguno mayewonggori. Ene solu ko Lam nguya kalo, dowoolo, ko, me ebe uleweloyi idi sangga yolo mayewonggori.
3 Tendo, pois, Judas recebido a escolta e alguns guardas da parte dos principais sacerdotes e fariseus, chegou a esse lugar com lanternas, tochas e armas.
4 Yesus eneno oo bidodo tunooteweloyi ngu, ene kuli ingowolo. Ngundilo ngulo, Yesusndo tanggeyemo oololo, sumoo elo ewolo. Ye oone erewelo mayetenggo? Elo ewolo.
4 Então Jesus, sabendo de tudo o que ia acontecer com ele, adiantou-se e perguntou-lhes:
5 Ene ngundilo sumoo etoni ngu, asa, mandeni gumi elo ewolo. Noole Yesus, Nasaret oningga, ngu erewelo mayeteto, etoyi, Yesusndo gumi ewolo. Ngu no nangge. Ene ngundilo etoni, ngu Yudasga Yesus yootunolo, eweloyingga ngu eneya goboolo dikawoli.
5 Eles responderam: — A Jesus, o Nazareno. Então Jesus lhes disse: Ora, Judas, o traidor, também estava com eles.
6 Yesusndo ewolo. Ngu no nangge, etoni ingolo ngu, asa, ene soliyokolo, woosoolo oololo, melako ukelo, ulo welewonggori.
6 Quando Jesus lhes disse: “Sou eu”, recuaram e caíram por terra.
7 Ngundilo tetoyi, Yesusndo ene ko sumoo yunowolo. Ye ndawu oningga erewetenggo? Ngundilo etoni, me oniku enebana gumi ewonggori. Nasaret oni, Yesusga ngu erewelo mayetetolo ewonggori.
7 Jesus, de novo, lhes perguntou: Responderam: — A Jesus, o Nazareno.
8 Ene ngundilo etoyi, Yesusndo mande gumi ngandilo ewolo. Nondo kuli yeno ewono. Ngu oningga, ngu no. Ene ye no erewenelolo noyoya ngu, asa, ye ngu oni nga yoyokootoyiga sayilo ewolo.
8 Então Jesus disse:
9 Ene ngundilo elo, ngundo kuli mandega ewoku, ngulo engge yeni tunootete. Ene ngu mandega ngu ngandilo ewolo.
9 Ele disse isso para se cumprir a palavra que tinha dito anteriormente: “Não perdi nenhum dos que me deste.”
10 Sayimon Pita ngu ene duge moole. Ngu naluno, ene duge ngu woosoolo yolo, woolo yeyingo oni sobosobo, ngulo tabango onilo ko oningga, ngu ulewelo duge oolongootoni, ene woosoolo ooloutoni, sodeyi koondosina gidale nangge, ngu tagatoni, melako solewolo. Ngu oningga ngu oowooyi ngu Malkus.
10 Então Simão Pedro puxou da espada que trazia e feriu o servo do sumo sacerdote, cortando-lhe a orelha direita. E o nome do servo era Malco.
11 Ene ngundilo tetoni, asa, Yesusndo ewolo. Pita, gengo duge sili, ko siliyo. Ndatelo ngulo, Awando ngu sono tobaga no nunowoku, ngu nondo ma neni, elo ingoote, bine? Ngundilo nguya kinilo ewolo.
11 Mas Jesus disse a Pedro:
12 Ngundilo tetoyi, me oniku, ko, enengo sobosobo oni, Yuda onilo kumba ootuwoo onilo sobosobo, ngundo Yesus dowoolo, utombo gosiyolo, yolo oolouwonggori.
12 Assim, a escolta, o comandante e os guardas dos judeus prenderam Jesus e o amarraram.
13 Ene Yesus yolo, Anasno koletelo oolouwonggori. Anas ngu Kayiyapas tengali. Kayiyapas ene Anutno woolo yeweloyi oni, ngulo tabango ulungga, ngu moomangga, nguno yeyi tunootewolo.
13 Então o levaram primeiramente a Anás, sogro de Caifás, sumo sacerdote naquele ano.
14 Kayiyapas oningga, ngundo ene kuli Yuda onino ngandilo ewolo. Mete oni gulananggebo kumoolo ngu, asa, ngundo oni simoo bale ulungga hoolooweyelowalo ewolo.
14 Ora, Caifás era quem havia declarado aos judeus ser conveniente morrer um homem pelo povo.
15 Sayimon Pitando, sulena oni gulaya, ene Yesus keyowoliyo. Sulena oni gulaga ngu Anutno woolo yeyingo oni ngulo sobosobo tabangongga ngundo ene watayi. Ngundilo ngulo, ene sobosobo tabangongga, ngulo ende sisi ngulo pawaloko, Yesus keyolo, nguno uwolo.
15 Simão Pedro e outro discípulo seguiam Jesus. Esse discípulo era conhecido do sumo sacerdote e, por isso, conseguiu entrar no pátio da casa deste com Jesus.
16 Ene Pitando ngu ene yamako dabemimo endesina dikalo oluwolo. Sulena oni gulaga ngu Anutlo woolo yeweloyi sobosobo tabango ngu ingooteku, ngundo oololo, yamako sobowoolo oluwoku balega, nguno ewoku, ene Pita yoya, ya newendesina unilo ewolo.
16 Pedro, porém, ficou de fora, junto à porta. O outro discípulo, que era conhecido do sumo sacerdote, saiu, falou com a encarregada da porta e levou Pedro para dentro.
17 Yamako sobosobo balega, ngundo Pitaya ewolo. Ge bine nguya, Yesus oningga, ngalo sulena oni gula, bine? Ene ngundilo sumoo etoni ngu, Pitando gumi ewolo. No kini! Elo ewolo.
17 Então a empregada, encarregada da porta, perguntou a Pedro: — Você também não é um dos discípulos desse homem? Ele respondeu: — Não, não sou.
18 Ko oni ko kumba ootuwoo oni, ngundo de gula kalo, mela gingo yetoni sosolelo, ngulo ene de yokowelo de kawonggori. Ngundilo tetoyi, Pita nguya ngu dega ngu yokowelo eneya nguno dikalo oluwolo.
18 Os servos e os guardas estavam ali, tendo acendido uma fogueira por causa do frio, e se aqueciam. Pedro estava no meio deles, aquecendo-se também.
19 Anutno woolo yeweloyi onilo sobosobo tabango, ngundo Yesusno sulena onilo sumoo elo, ko enendo simoo bale mande elo etuyelowoku, ngulo nguya sumoo ewolo.
19 Então o sumo sacerdote interrogou Jesus a respeito dos seus discípulos e da sua doutrina.
20 Ene ngundilo sumoo etoni, asa, Yesusndo mandeni gumi ngandilo ewolo. Nondo ngu kuli oni simoo bale tunoo oolengo endemo mande elo etuyelowono. No suwoo suwoo goobooyingo ya newendemo, ko Tempel ya newendemo, Yuda oni simoo bale gooboongootenggoku, nguno nguya mande elo etuyelolo yunowono. No mande kombitelo, gula ma ewono.
20 Jesus lhe respondeu:
21 Ge ndawugalo, no sumoo nunoote? Ge komo oni ene kuli mande no manggonemonggo ingowonggoku, ngu sumoo yunowa. Ene kuli nolo mandene ingowonggolo ewolo.
21 Por que o senhor está perguntando para mim? Pergunte aos que ouviram o que lhes falei. Eles sabem muito bem o que eu disse.
22 Ene ngundilo etoni, kumba ootuwoo gula dikalo oluwoku, ngundo Yesus utolo ewolo. Ge Anutno woolo yeweloyi onilo sobosobo ngulo tabangongga, ngalo mandeni ngu gumi ngundilo ete?
22 Quando Jesus disse isto, um dos guardas que estavam ali deu-lhe uma bofetada, dizendo: — É assim que você fala com o sumo sacerdote?
23 Ene sumoo ngundilo etoni, asa, Yesusndo mandeni gumi ewolo. Nondo mande biyomingga etoowega ngu, asa, ge komo ngu nangge yootunoya nono e. Ene nondo mande metemi etoowe ngu, ariya, gedo ngulo ndatelo telo, no nulete? Elo ewolo.
23 Jesus lhe respondeu:
24 Ariya, utombo Yesus gosiyoyingo utooku ngundilo oodoni, ene Anasndo Yesus suleyootoyi, Anutno woolo yeweloyi onilo sobosobo tabango oowooyi Kayiyapas, nguno oolouwolo.
24 Então Anás o enviou, amarrado, à presença de Caifás, o sumo sacerdote.
25 Sayimon Pita ngu dikalo, de yokolo oodoni, oni sungokundo Pita sumoo inolo ewonggori. Ge nguya enengo sulena oni, bine? Ene ngundilo etoyi, Pitando imangoolo ewolo. No kini! Elo ewolo.
25 Simão Pedro estava em pé, aquecendo-se. Então lhe perguntaram: — Você também não é um dos discípulos dele? Ele negou e disse: — Não, não sou.
26 Woolo yeweloyi oni, ngulo sobosobo tabango, ngulo ko oningga, Pitando kono anduno sodeyi tagawokungga, ngulo dobooyi gulado ewolo. Hamoo oolengo, no ge geyowono. Ge nguya kono anduno geyowonoku ngu! Elo ewolo.
26 Um dos servos do sumo sacerdote, parente daquele a quem Pedro tinha decepado a orelha, perguntou: — Não é verdade que eu vi você no jardim com ele?
27 Ene mande ngundilo etoni ngu, asa, Pitando ko elo, imangoolo ewolo. No kini! Ene ngundilo etoni, asa, ngu naluno nangge, kootoori ewolo.
27 De novo, Pedro negou. E no mesmo instante o galo cantou.
28 Ene Yesus yolo, Kayiyapaslo ya yokolo, Gabman koleteyingo ngulo yano mande wilikoweloyi musiyomo oolouwonggori. Ngu nalungga ngu suwoononggo oolengo, ngulo ene sodedo yano ma oolewonggori. Ndatelo ngulo, ngu Gabman oni koleteyingo, ngu Rom oni. Moseslo mamana mandeno, ene ngandilo ewolo. Yuda oni ngundo Yuda kini enengo yano ulo ngu, ene wetidodo telo, Pasowa nalu kundingiyi nguno noole ulo, bibitelo, oowali ma newatolo ewolo.
28 Depois, levaram Jesus da casa de Caifás para o Pretório. Era cedo de manhã. Eles não entraram no Pretório para não se contaminar, pois somente assim poderiam comer a Páscoa.
29 Ngundilo ngulo, ene endesina oluwolo. Gabman onilo oni koleteyingo, oowooyi Payilat, ngundo eneno oolelo sumoo ewolo. Yendo nga oningga nga ndawu oo biyominggalo, nga yolo mayetenggo?
29 Então Pilatos saiu para falar com eles e perguntou: — Que acusação vocês trazem contra este homem?
30 Ene sumoo ngundilo etoni, asa, mandeni gumi elo ewonggori. Nga oningga nga, ene damoni biyomi ma tetoni, ngu noole ene yolo, geno ngano ma mayewatolo ewonggori.
30 Eles responderam: — Se este não fosse malfeitor, não o teríamos entregue ao senhor.
31 Ngundilo etoyi, Payilatndo ko ewolo. Yengombo yoya, oolouya, yengo mamana mande, nguno yengombo mandeni wilikoyi! Ene ngundilo etoni, asa, Yuda onindo eneno gumi ewonggori. Rom onilo mamana mande, ngundo ngandilo ewolo. Noolendo oni uleye kumooweloyi ngu loogu oolengolo ewonggori.
31 Então Pilatos disse: — Levem-no daqui e julguem-no segundo a lei de vocês. Ao que os judeus responderam: — Não nos é lícito matar ninguém.
32 Yesusndo ene kumooweloyimbolo kuli ewoku ngu, ene kumooweloyi damonimo teyingo, ngu mandegaku ataga engge tunootewelo tete.
32 Isso aconteceu para que se cumprisse a palavra de Jesus, significando com que tipo de morte estava para morrer.
33 Ngulo Payilatndo Gabman ya newendemo ko ulo, ngunonggo Yesus negongootoni, ombutoni, sumoo inowolo. Ge Yuda onilo mela sobosobo ulungga (King), bine? Elo ewolo.
33 Pilatos entrou novamente no Pretório, chamou Jesus e lhe perguntou: — Você é o rei dos judeus?
34 Ene ngundilo sumoo etoni, Yesusndo mande gumi ewolo. Gengombo bine, ngu mandega ngu ingolo ete, bine, ngundi, oni sungombo geno etoyi, ingolo, bine, ge ngundilo ete?
34 Jesus respondeu:
35 Ene ngundilo sumoo etoni, Payilatndo mandeni gumi ewolo. No bine, Yuda oni, ngulo ge ngu mandega ngu noya ete? Hamoo oolengo kini! Gengo oni simoo bale, ngu ko gengo, Anutno woolo yeyingo onilo sobosoboku, ngundo goyolo nono mayetenggoku nga! Ngulo ge ndawu ooga tewo? Elo ewolo.
35 Pilatos respondeu: — Por acaso sou judeu? A sua própria gente e os principais sacerdotes é que o entregaram a mim. Que foi que você fez?
36 Ene ngundilo sumoo etoni, Yesusndo mandeni gumi ewolo. Nondo endega oni simoo bale sobowooweloyi, ngu mela ngalomu kini. Ene nondo mela, ngano simoo bale sobowooweloyi ngu, asa, nolo ko oni, ngundo ngu ebe yeyi tunootetoni, ebe utolo, nguno oni gula no noyolo, Yuda oni kandeyemo nguya ma noyewa. Ene ataga ngu, nondo endega simoo bale sobowooweloyi, ngu melako ngano kinilo ewolo.
36 Jesus respondeu:
37 Ene ngundilo etoni, Payilatndo Yesuslo mandeni gumi ewolo. Ngulo ge mela sobosobo oni ulungga (King) gula, bine? Etoni, Yesusndo mandeni gumi ewolo. Gedo eteku ngu, ge nenengo oolengo ete. No ngu mela sobosobo oni ulungga (King). Ngundilo ngulo, no namondo no yomoonelootoni, mela ngano ombulo tunootewono. Yo, no melako ngano ombuwonoku, ndatelo ngulo, no hamoo mande ngu elo yootunolo eweloyi oni. Oni bidodo hamoo mande ngu keyolo ngu, ene nolo mandene ngu ingootenggolo ewolo.
37 Pilatos perguntou: — Então você é rei? Jesus respondeu:
38 Yesusndo mande ngundilo etoni ngu, asa, Payilatndo mande gumi ewolo. Hamoo mande ngu ndawuga? Elo ewolo. Payilatndo ngundilo elo yokolo, ene Yuda onino endesina oolelo ewolo. Nondo nga oningga, ngano biyomi gula ma kenootenolo ewolo.
38 Pilatos perguntou: — O que é a verdade? Depois de dizer isso, Pilatos voltou aos judeus e lhes disse: — Eu não acho nele crime algum.
39 Ene yengo damoniye gula, ngu Pasowa nalu kundingiyi nalungga, nguno ya biyomimo oni gula andangetooye toongete. Ngundilo ngulo, nondo Yuda onilo mela sobosobo ulungga (King) nga bine, andangeya yunowe? Elo ewolo.
39 Mas é costume entre vocês que eu solte alguém por ocasião da Páscoa. Vocês querem que eu lhes solte o rei dos judeus?
40 Yuda oni simoo bale enengo mande ngu ingolo, ngulo ene meno manggalu ulungga telo ewonggori. Ngungga ngu kini! Ge komo Barabas andangeya yuno! Elo ewonggori. Barabasndo ngu oni yuleni kumootoyi, ko oni sungombolo oo sitowiye yakakayi yowolo.
40 Então todos gritaram, novamente: — Não este, mas Barrabás! Ora, Barrabás era salteador.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.