Hebreus 11

Anutlo Sumange Mande Keda (RWO-KARO) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Anutno nowoondoye hamoo teyingo, ngulo mande damoni ngandilo. Noole nowoondonayi, Anutndo oo yunoweloyi ngu sobowoolo, nowoondonayi yanggango dowoowanggo. Oo doongenayimbo ma kenootetoku ngu, nowoondonayimbo gome oolengo watayi telo, ingootooye ooloote.
1 A fé é o fundamento da esperança, é uma certeza a respeito do que não se vê.
2 Oni kuli oluwonggoku, ngu Anutlo nowoondoye hamoo tetoyi ngu, ngulo Anut oni oni tewolo ewolo.
2 Foi ela que fez a glória dos nossos, antepassados.
3 Noolengo nowoondonayi hamoo teyingo, nguno kuli ingooteto. Kuli Anutndo etoni, oo Sambono ngu tunootewolo. Ngu naluno, ngu oo ngu ma tunooteyingomo, ene ngu oo ngu yetoni tunootetoni, ataga noole kenooteto.
3 Pela fé reconhecemos que o mundo foi formado pela palavra de Deus e que as coisas visíveis se originaram do invisível.
4 Ebel, Anutno newende hamoo tetoni, ngulo ene Anutno woolo gome yewolo. Ngu woolongga yeyingo, ngundo Keyinlo woolo yeyingo, ngu dagalo gome tunootewolo. Yo, Ebel newende hamoo tetoni, ngulo Anutndo enengo woolo yewoku, ngulo oni oni telo, ene oni nenengo elo ewolo. Ebel ngu kuli kumooyingo, ene enengo newende hamoo teyingo, ngundo ataga nguya, noole etuyeloote.
4 Pela fé Abel ofereceu a Deus um sacrifício bem superior ao de Caim, e mereceu ser chamado justo, porque Deus aceitou as suas ofertas. Graças a ela é que, apesar de sua morte, ele ainda fala.
5 Inok, Anutno newende hamoo tetoni, ngulo Anutndo ngu yolo Sambo endemo ooletoni, ene ma kumoowolo. Anutndo, kuli ngundilo yootoni ngulo, oni erewelo ma kenowonggori. Kuli, Anutndo Inok yolo Sambono ma ooleyingo naluno, Inok, ene Anutlo ingonduduni keyootoni, ngulo Anutndo, ene kenolo oni oni ulungga tewolo.
5 Pela fé Henoc foi arrebatado, sem ter conhecido a morte: e não foi achado, porquanto Deus o arrebatou; mas a Escritura diz que, antes de ser arrebatado, ele tinha agradado a Deus {Gn 5,24}.
6 Ene oni Anutno newende hamoo ma teteku ngu, ene Anutlo ingonduduni nenengo ma keyootoni, ngulo ngu, Anutndo ma oni oni tewa. Ndatelo ngulo, oni Anut tanggeyimo oolouwelo ingolo ngu, asa, ene komo Anut keda oolootekungga, ngulo newendemo hamoo teya ngu, enengo ingonduduni bidodo, newendemo nguya bidodo, nguno dowoomomooni. Ngundilo tewaku, ngulo Anutndo kumana gome metemi inowa.
6 Ora, sem fé é impossível agradar a Deus, pois para se achegar a ele é necessário que se creia primeiro que ele existe e que recompensa os que o procuram.
7 Anutndo Nowano oo kootusina tunooteweloyi ngulo etoni, ingolo, ngulo ene newendemo hamoo teyingo. Ngundilo ngulo, ene wanggo ulungga oolengo telo, nguno, enengo baleyi simoongo tengaguliyi nangge yoyolo, wanggo newendemo ulo, nguno gome oodoyi, sono tuwi ulungga, ngundo ma yombuliyelowolo. Yo, Nowa ngu Anutno newendemo hamoo tetoni, ngulo Anutndo Nowaya oni nenengo ewolo. Yo, Nowalo newendemo hamoo teyingongga, ngundo simoo bale bidodo mbumbuwaye, ngu Anutndo ngu yootunowolo.
7 Pela fé na palavra de Deus, Noé foi avisado a respeito de acontecimentos imprevisíveis; cheio de santo temor, construiu a arca para salvar a sua família. Pela fé ele condenou o mundo e se tornou o herdeiro da justificação mediante a fé.
8 Ebaraham Anutno newendemo hamoo tetoni, Anutndo negongootoni, ene ende damoni yokolo, mela gula inowelo elo inootoni, nguno toongewolo. Ebaraham ngu Anutndo mande ewoku, ngu keyolo, enengo mela yokolo, yade yade toongeyingo ngu, ndawu melanggano toongeweloyi ngu, ene ma ingowolo.
8 Foi pela fé que Abraão, obedecendo ao apelo divino, partiu para uma terra que devia receber em herança. E partiu não sabendo para onde ia.
9 Ene newendemo hamoo tetoni, Anutndo melangga inowelo mande elo gosiyowoku, nguno oolouwolo. Ene mela sungo oni ngundilo, ene towimbo tookoododo ya nangge yelo ootoolo, mela gulasina gulasina, oololo ombulo telo oluwolo. Ene ngundilo oluwoku, ngu mete, ene Anutndo mande elo gosiyowoku, ngulo newendemo hamoo teyingo, kootusina ene mela ngu, ene ko enengo soweni nguya, ngu mela ngu enengo oolengo yunowa. Ngulo ngu, nangoni Ayisak, ko osiyi Yekob nguya, ngu melako nguno ngundilo telo oluwonggo.
9 Foi pela fé que ele habitou na terra prometida, como em terra estrangeira, habitando aí em tendas com Isaac e Jacó, co-herdeiros da mesma promessa.
10 Ene ngundilo ootoolo, ngulo ene kuli ingowoku, Anut enengombo ngu ende ulungga ngu teweloyim ooleni ingolo tewoku, ngu sugi sugi oluwa. Ebaraham ene ende ulungga ngu newendemo uweloyimbolo, enengo nalu sobowoolo oluwolo.
10 Porque tinha a esperança fixa na cidade assentada sobre os fundamentos {eternos}, cujo arquiteto e construtor é Deus.
11 Anutndo Seladodo nangonggega yomoowa, elo, mande gosiyowolo. Ngundilo etoni, ene, Sera simoo yomooweloyi naluni, ngu kuli kinitewolo. Ene, Anutndo mande ewoku, ngu ingolo, ene newende hamoo teyingo. Ngundilo ngulo, Anutndo Sera yanggango inootoni, ene nangoni simoongga yomoowoolo.
11 Foi pela fé que a própria Sara cobrou o vigor de conceber, apesar de sua idade avançada, porque acreditou na fidelidade daquele que lhe havia prometido.
12 Ngundilo ngulo, oni gulanangge Ebaraham, ngu kuli dogoni yeyingo, ngulo kumoowelo namoko tewoku, ene oni bidodo osisembeni tunootetoni, enengo osisembeni ngu Sambono dootu ngundilo tunootelo, wendeyino kelidi ngundilo nguya, tunooteloluwanggo. Onindo nguya, ngu kandangeweloyi ereremo kini.
12 Assim, de um só homem quase morto nasceu uma posteridade tão numerosa como as estrelas do céu e inumerável como os grãos de areia da praia do mar.
13 Ngu oni simoo bale nowoondoyemo hamoo telo, ene kuli kumoowonggo. Ene melako oluwonggokuno oo gomengga, Anutndo yunowelo mande, elo gosiyoyingo, ngu ma yowolo. Kini, ene nowoondoyemo hamoo telo oodoyi, kootusina, Anutndo mande elo gosiyowoku, ene ngundilo tewa. Ene kuli nga melangga, ngano oni sungombolo mela ngundilo ootoolo, mela bidodomo, oololo, ombulo teloluwolo. Ndatelo ngulo, nga melangga nga enengo mela oolengo kinilo ewolo.
13 Foi na fé que todos {nossos pais} morreram. Embora sem atingir o que lhes tinha sido prometido, viram-no e o saudaram de longe, confessando que eram só estrangeiros e peregrinos sobre a terra {Gn 23,4}.
14 Oni ngundilo mande etenggoku, ngu noole ingowato. Ene enengo mela hamoo Sambono, ngu ereweweloyimbolo ingootenggo.
14 Dizendo isto, declaravam que buscavam uma pátria.
15 Ngundilo nangge, enengo nowoondoye ngu, enengo ende kuli oluwonggoku nguno, ko ombuwelo ingootoyi ngu, ngulo ingolo, asa, ene mete ko nguno yowoolengolo oolouweloyi, ngulo oole moole.
15 E se se referissem àquela donde saíram, ocasião teriam de tornar a ela...
16 Ene ngundilo ma tewolo. Kini. Enengo nowoondoye kuli mela gulano oolouwoku, ene ngu melangga ngu gome oolengo, ngundo nga melangga nga dagate. Ngundilo ngulo, Anut ene ngu oni, ngundo mande eyingo, ngulo ma oyumo yowonggori. Ge noolengo Anut, elo ewolo. Ene Anutndo ngu oni nowoondoyemo hamoo teyingo, noole ingootetoku, Anutndo ngulo ende yomosiyootoni oololo oluweloyimbolo yomosiyoyunowolo. Ngu ende gomengga ngu Sambo ende.
16 Mas não. Eles aspiravam a uma pátria melhor, isto é, à celestial. Por isso, Deus não se dedigna de ser chamado o seu Deus; de fato, ele lhes preparou uma cidade.
17 — ausente —
17 Foi pela sua fé que Abraão, submetido à prova, ofereceu Isaac, seu único filho,
18 — ausente —
18 depois de ter recebido a promessa e ouvido as palavras: Uma posteridade com o teu nome te será dada em Isaac {Gn 21,12}.
19 Ene ngandilo ingondudu tewolo. Ayisak kumootoni ngu, Anutndo mete yokutuwootoni, ko ootookoowa elo ingowolo. Ngundilo ngulo, hamoo oolengo, ngulo mande yamonggawo ngu ngandilo, Ebarahamndo nangoni melenonggo ko yowololo ewolo.
19 Estava ciente de que Deus é poderoso até para ressuscitar alguém dentre os mortos. Assim, ele conseguiu que seu filho lhe fosse devolvido. E isso é um ensinamento para nós!
20 Ayisakndo Anutno newendemo hamoo telo, ngulo ene Yekob, Isoo elaga, kumana yunowolo. Ngu kumanangga, nguno oo kootusina tunooteweloyi, ngulo ewolo.
20 Foi inspirado pela fé que Isaac deu a Jacó e a Esaú uma bênção em vista de acontecimentos futuros.
21 Yekob Anutno newendemo hamoo telo, ene kumoowelo nalu namoko tetoni ngu, enengo nangoni, Yosep simoongo simoo elayaga, ngu kumana yunowolo. Ngundilo telo ngu, ene enengo usutoko sosowoomo penggootelo, Anutno yambo mande tewolo.
21 Foi pela fé que Jacó, estando para morrer, abençoou cada um dos filhos de José e venerou a extremidade do seu bastão.
22 Yosep Anutno newende hamoo telo, ene kumooweloyimbolo namoko telo ewolo. Kootusina, Iserel onindo Igip mela yokolo saweloyi ngulo elo, enengo wembuyi yolo, oololo, enengo melako melengooweloyi, ngulo nguya ewolo.
22 Foi pela fé que José, quando estava para morrer, fez menção da partida dos filhos de Israel e dispôs a respeito dos seus despojos.
23 Moses eweyi nemi, Anutno nowoondoyali hamoo teyingo, ngulo Moses nemimbo yomoolo kenootoli, nangoyali gome oolengo tetoni, yolo, oongoolootoli, kombo kabusa oluwolo. Ene Igip mela oni sobosobo koleteyingo, ngulo mamana mandeni, ngu ngandilo ewoku, ngulo enengo me oni Iserel onilo simoo buniyo bobodi, ngu bidodo uleyi kumoomukowanggo, ngulo ene ma sosolewonggori.
23 Foi pela fé que os pais de Moisés, vendo nele uma criança encantadora, o esconderam durante três meses e não temeram o edito real.
24 Mosesndo, Anutno newendemo hamoo teyingo. Ene kuli oni ulungga tetoni ngu, onindo enedodo Igip mela, ngulo oni sobosobo koleteyingongga ngulo namboni ngu nangoni, etoyi, ingoweloyi ngu yokowolo.
24 Foi pela fé que Moisés, uma vez crescido, renunciou a ser tido como filho da filha do faraó,
25 Kini, ene Anutlo Iserel oni nguya, kowuli yowelo ingowolo. Ene mela ngalo damoni nalu bodaga nangge oluweloyi, ngu keyowelo ma ingowolo.
25 preferindo participar da sorte infeliz do povo de Deus, a fruir dos prazeres culpáveis e passageiros.
26 Onindo ene bungomo mande sanggawelo, kowuli inootoyi; Mosesndo ngu kowuli ngu bidodo koolowoowolo. Ngungga ngu, Kristus, noole ko yoyoweloyi oningga, ngundo noolengo kowuli koolowoowolo. Ngundilo ngulo, ene newendemonggo ingowoku ngu, kowuli koolowoowoku kongga, ngundo bobeye oo gome gome Igip melako oolooteku, ngu bidodo dagayeloote. Ngundilo telo ngu, ene kootusina, Anutndo uli metemi Sambono oolooteku, inoweloyi, ngulo ingowolo.
26 Com os olhos fixos na recompensa, considerava os ultrajes por amor de Cristo como um bem mais precioso que todos os tesouros dos egípcios.
27 Moses Anutno newende hamoo telo, ngulo ene ootookoolo, Igip mela yokolo oolouwolo. Ene mela ngulo oni sobosobo koleteyingo, ngulo sanggilinimbolo ma sosolewolo. Kini, ene newende yanggango ootoolo, Anutndo ko sunggi yelo inowoku, ngu kongga ngu teloluwolo.
27 Foi pela fé que deixou o Egito, não temendo a cólera do rei, com tanta segurança como estivesse vendo o invisível.
28 Mosesndo Anutlo newendemo hamoo tetoni, ngulo ene Anutndo oo ewoku, ngu keyowolo. Ene Iserel oni simoo baleno etoni, Sipsip yutolo, dalowo yolo, yamako kembesesina, sogi oolongootoyi, ngulo ngu, Sambo endemo onindo oni yuleyi kumooweloyimbolo ombulo ngu, Anutlo sunggi yamakono oodoni kenolo ngu, asa, simoo gogolo ngu yano oolootenggoku ngu dagayelolo, ene ma yuleyi kumoowonggori.
28 Foi pela fé que mandou celebrar a Páscoa e aspergir {os portais} com sangue, para que o anjo exterminador dos primogênitos poupasse os dos filhos de Israel.
29 Iserel oni Anutlo nowoondoyemo hamoo tetoyi, ngulo Anutndo Wendeyi Seleyingo ngu toongootoni, mela ariyetoni, nguwoole ulelewolo. Ene Igip me onindo Iserel oni yoyowelo, kendutelo, ene nguya sono koongeyingo musiyongga, nguwoole ene tewoongolo, oololo, ene sono nelo kumoomukowonggori.
29 Foi pela fé que os fez atravessar o mar Vermelho, como por terreno seco, ao passo que os egípcios que se atreveram a persegui-los foram afogados.
30 Iserel oni Anutlo nowoondoyemo hamoo tetoyi, ngulo Yeriko endemo digibo oonggoo pawa teyingo, ngu sa kandegula gidembolo elaya, ngu pawangolo endeyoloodoyi, asa, digibo oonggoo pawa teyingo ngu, dookelo solewonggori.
30 Foi pela fé que desabaram as muralhas de Jericó, depois de rodeadas por sete dias.
31 Yeriko endemonggo, ooleko ooleko bale oowooyi Rehap, ngu ene hamoo ingoyingo, Anutndo hooloowenelowa. Ngundilo ngulo, ene Iserel onilo, oni windoga tolige endemo mayelo, oo bidodo kenowelo mayetoli ngu, ene hoolooweyelowolo. Ngundilo ngulo, ene oni simoo bale nowoondoyemo hamoo ma teyingo nguya, ma oonatewonggori.
31 Foi pela fé que Raab, a meretriz, não pereceu com aqueles que resistiram, por ter dado asilo aos espias.
32 Ngundilo ngulo, nondo ataga, ndatelo mandega soweyolo ewano? Kini. No Gidiyon Barak, Samson, Yepita, Dewit, Samuwel, ko Anutlo ingondudu eyingo onilo nguya, mande eweloyi, nalu kini.
32 Que mais direi? Faltar-me-á o tempo, se falar de Gedeão, Barac, Sansão, Jefté, Davi, Samuel e dos profetas.
33 Ngu oni ngu, ene Anutlo nowoondoyemo hamoo tetoyi, ngulo ene mela oni sobosobo koleteyingo oni ululu oowooyingga, ngulo me oni nguya oowooyingga oolengo, ngulo me ebeye dagawonggori. Ene, Iserel oni simoo bale yanggango soboyelolo mande hamoo nenengo, elo oluwelo tewonggori. Ngulo ngu, ene Anutndo oo yunowelo mande, elo gosiyowoku, ngu yowonggori. Oni gidalega nusago goki oowooyi Layon, ngu manggowo ukingootoyi, ngundo ene ma yulewonggori.
33 Graças à sua fé conquistaram reinos, praticaram a justiça, viram se realizar as promessas. Taparam bocas de leões,
34 Ene Anutlo nowoondoyemo hamoo telo ngu, oni gidega de nombo ulungga ngu wemoolo, woosoolo sodedo satoyi, ngulo me onindo dugebo ma yulewonggori. Oni gidalega kiyayi yeyingo ngu, ko yanggango yolo, ene yanggango ebe uleweloyi oni tunootewonggori. Ene oni gidalegalo me oni, mela gulanonggo ngu keyoyelowonggori.
34 extinguiram a violência do fogo, escaparam ao fio de espada, triunfaram de enfermidades, foram corajosos na guerra e puseram em debandada exércitos estrangeiros.
35 Oni gidalega kuli kumooyingo, ngu ko keda ootookootoyi, nanamoyembo ko yoyowonggori. Ene nowoondoyemo hamoo teyingo, oni gidalega ngulo me oni, ngundo yoyolo, ya biyomimo yoyelo ngu, ogingoyingo ulungga oolengo goweyemo yunolo, ngundo yoyeni, mande etoyi, noole nowoondonayimo hamoo teyingo, ngu yokolo, Anut kootu inoyingolo ewolo. Ngundilo etoyi ngu, asa, ene ogingoyingo yunootenggoku, ngu yokootoyi, kingo sawanggo. Ene oni oowooyingga enengo nowoondoye hamoo teyingo ngu yanggango dowoolo, ngulo kumoowonggori. Ndatelo ngulo, ene ingoyingo, kootusina, ene keda ko ootookoolo, Anutdodo Sambo endemo gome oluwanggo.
35 Devolveram vivos às suas mães os filhos mortos. Alguns foram torturados, por recusarem ser libertados, movidos pela esperança de uma ressurreição mais gloriosa.
36 Anutlo nowoondoyemo hamoo teyingo, ngulo oni gidalega enengo me onindo kowuli yunolo, yumooyunolo mande elo, gisaluyelolo, yoyolo, ya biyomimo uto yanggango gagiwibo gosiyelolo, yoyewonggori.
36 Outros sofreram escárnio e açoites, cadeias e prisões.
37 Oni gidalega Anutlo nowoondoyemo hamoo teyingo, ngulo me onindo digi yolo ngundo moondeyemo oolongoolo yulewonggori. Me onindo oni gidalega, ene de toongooweloyi duge oowooyi Soo, ngu yolo, ngundo kewoolo yootoongooyelootoyi, goweye gumgum tunootetoyi, duge pelungga gula yolo, ngundo yodoongootoyi kumoowonggori. Nowoondoyemo hamoo teyingo ngulo, oni gidalegado bo gula oowooyi sipsip, ko bo gula oowooyi meme, ngulo goweyi yolo ngundo ngu moondeye towi ngundilo doobengolo, ene oololo, ombulo, telo, ngulo ene goweye oo ngulo ingolo wenonootoyi, onindo kowuli yunolo damoni biyomi oolengo ngu tewonggori.
37 Foram apedrejados, massacrados, serrados ao meio, mortos a fio de espada. Andaram errantes, vestidos de pele de ovelha e de cabra, necessitados de tudo, perseguidos e maltratados,
38 Ngundilo ngulo, ene oni kini melako nguno salo, nguno endeyolo, yadoyi, gumimbo pulimo oolelo, nguno kombitewonggori. Oni gidalegado ngu mele digi wowu nguno nguya kombitetoyi, gumimbo mela mele newendemo nguno nguya ulo kombitemukowonggori. Ngu oni ngu, ene oni simoo bale mande damoniye gome nenengo, melako oni ngano oluwonggoku, ngulo mande damoniye dagayeloote.
38 homens de que o mundo não era digno! Refugiaram-se nas solidões das montanhas, nas cavernas e em antros subterrâneos.
39 Ngu oni simoo bale ngu bidodo, Anutlo nowoondoyemo hamoo telo, Anut doongeyimo oowooye metemi yowonggori. Ngundilo oni ngu, ene Anutndo kuli oo gomengga yunowelo elo, mande gosiyoyingoku, ma yowonggori. Kini, nalu wengangga ngu sobowoolo nguno yowanggo.
39 E, no entanto, todos estes mártires da fé não conheceram a realização das promessas!
40 Ndatelo ngulo, kulimi oolengo, Anutndo noolengo sunggi mande elo gosiyoyingo kedaga tewoku, ngundo sunggi mande kulimingga, ngu dagawolo. Ngulo mande damoni ngandilo. Nowoondoyemo hamoo teyingo oni kuli kumooyingo, ko, noole nowoondonayimo hamoo teyingo oni ataga nguya, Anutndo hoolooweyelootoni, kootusina nalu gulananggemo, noolengo bidodo gooboongootooye, Anutndo noole yoyeni, oni nenengo oolengo tunootewato.
40 Porque Deus, que tinha para nós uma sorte melhor, não quis que eles chegassem sem nós à perfeição {da felicidade}.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.