Mateus 18
Tupanaʼga nhiʼig̃a (PAHNT) vs NAA
1 Aere'ĩ Jesus'ga remimbo'ehara'g̃a nduri Jesus'ga pyri. Kiro g̃a ei ga pe:
1 Naquela hora, os discípulos se aproximaram de Jesus e perguntaram: — Quem é o maior no Reino dos Céus?
2 Kiro Jesus'ga tayri'ga mbuhurukari ojipyri a'ero epo'ã ti g̃apyteri pe javo.
2 E Jesus, chamando uma criança, colocou-a no meio deles
3 A'ero ga ei g̃wemimbo'ehara'g̃a pe:
3 e disse:
4 Kiroki g̃a tayri'ga ja nonhimbohetei – g̃ahã ko koji'i huvihava ojipe'g̃a hohe Tupana'ga pyri huvihavuhuhete'ga pyri, ei Jesus'ga g̃a pe.
4 Portanto, aquele que se humilhar como esta criança, esse é o maior no Reino dos Céus.
5 —Kiroki g̃a jireheva'ero g̃waramo gwereko katu tayri'ga'jave'ga ga oko Jesus'gareheva'ero javo – jihi tuhẽ reki g̃a ji rerekokatui, ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
5 E quem receber uma criança, tal como esta, em meu nome, é a mim que recebe.
6 —Tiruahũ hete po ti g̃a pe nehẽ – kiroki g̃a ombote'va tayri'ga'jave'ga jireheve'ga ga mbopogweavo ite'varuhuva'ea rehe, ei Jesus'ga. Omano jipe po g̃a hamo tombote'varyme ti g̃a jireheve'ga, ei Jesus'ga. Po ahe nhapytĩ g̃ajura rehe itaruvihavuhua ipohyiva'ea yngu'a'javuhuva'ea g̃a momboa ypiahua ruvihava pype g̃a mbotypyvyga, a'ea ko tiruahũhetero g̃a pe. Koji'i tiruahũ hete g̃a pe g̃a jireheve'ga mbote'varuhurame huvihava'garũive'ga, ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
6 — E, se alguém fizer tropeçar um destes pequeninos que creem em mim, seria melhor para esse que uma grande pedra de moinho fosse pendurada ao seu pescoço e fosse afogado na profundeza do mar.
7 —Tiruahũ hete yvyakotyve'g̃a pe. A'ereki jara'g̃a ombote'varuhu ojipe'g̃a jipi. Na tuhẽ po ti jipi nehẽ, ei Jesus'ga. G̃a pe po ti tiruahũ hete nehẽ no – kiroki g̃a g̃a mbote'varuhu, ei Jesus'ga g̃a pe.
7 — Ai do mundo por causa das pedras de tropeço! Porque é inevitável que elas existam, mas ai de quem é responsável por elas!
8 —Nurã ji ei nde ve: Po epoa pyvõ ojipejiva'ea pyvõ nde rekote'varuhui, a'ero ti ehaygwe'ro epoa ejihugwi imomboa nahã imombiga ejekote'varuhua! Na jitehe nde ejekote'varuhurame epya pyvõ ojipejiva'ea pyvõ ehaygwe'ro ti epya nahã imombiga ejekote'varuhua, ei Jesus'ga. Tiruahũ po ti nde ve ndepoa mombora nehẽ ojipejijatero g̃waramo ndepoa avuirama, ei Jesus'ga. Tiruahũ po ti nde ve ndepya mombora nehẽ no nde po'ame'yma g̃waramo avuirama, ei Jesus'ga.
8 — Se a sua mão ou o seu pé leva você a tropeçar, corte-o e jogue fora; pois é melhor você entrar na vida manco ou aleijado do que, tendo duas mãos ou dois pés, ser lançado no fogo eterno.
9 —Po ejeakwara pyvõ ojipejiva'ea pyvõ nde rekote'varuhui, a'ero ti ehekyi ejeakwara imomboa nahã imombiga ejekote'varuhua! ei Jesus'ga. Tiruahũ nde ve ndereakwara mombora nehẽ ojipeji jatero g̃waramo ndereakwara avuirama.
9 E, se um dos seus olhos leva você a tropeçar, arranque-o e jogue fora; pois é melhor você entrar na vida com um só dos seus olhos do que, tendo os dois, ser lançado no inferno de fogo.
10 —Pearõ hete ti tayri'g̃a'jave'g̃a. Tape'eag̃wami ti: “G̃a koty po ti ji ndajirovagi nehẽ.” Na rũi ti peko, ei Jesus'ga. A'e ji pe me: G̃anderekokatuhara'g̃a ko Tupana'gapyrive'g̃a yvagipeve'g̃a. G̃ahã omombe'u pa Tupana'ga pe nahanahã g̃a oko te'varuhu tayri'g̃a'jave'g̃a pe javo. Nane'ymi tayri'g̃a'jave'g̃a nderekokatuhara'g̃a ndekoi yvagi pe jiruva'ga pyri yvagipeve'ga pyri javo ga pe. A'ero Tupana'ga tayri'g̃a'jave'g̃a pokogukari g̃a a'nguavo, ei Jesus'ga.
10 — Fiquem atentos, para não desprezarem nenhum destes pequeninos! Porque eu afirmo a vocês que os anjos deles, lá nos céus, veem incessantemente a face de meu Pai celeste.
11 Pearõ ti tayri'g̃a'jave'g̃a. A'ereki ji ajo yvya koty tamombo ti ji yvyakotyve'g̃a ndekote'varuhua g̃a hugwi g̃a mbojikoguka ji rehe javo. Kiroki g̃a ndogwerekoi gwepiakatuhara'g̃a oka'nhyve'g̃a ja – g̃andekote'varuhua ti ji tamombo, a'e ji jijoa jitekovo yvyakotyva'ero yvagipeva'ero no, ei Jesus'ga.
11 Porque o Filho do Homem veio salvar o que estava perdido.
12 —Po akwaimbae'ga gwereko g̃wenymbava cem ovelhas. Po ojipeji oka'nhy ga hugwi, ndohoi re po ga heka naerũ? Gweja po ga he'yiva'ea noventa e nove ovelhas ogwovo yvytyruhua rupi hekaheteavo ojipe'ia.
12 — O que vocês acham? Se um homem tiver cem ovelhas, e uma delas se desgarrar, não deixará ele nos montes as noventa e nove, indo procurar a que se desgarrou?
13 Po ga hepiagi ovelha, a'ero po ga roryroryvamo hehe. Hory po ga jara rehe noventa e nove ovelhas rehe ika'nhyme'ỹva'ea rehe novĩa. Koji'i po ga roryroryvamo akoja rehe ojipejiva'ea rehe, ei Jesus'ga. Ndopotari po ga ojipejiva'ea vehevi ika'nhymame, a'e ji imombe'ukatuavo pe me, ei Jesus'ga.
13 E, se consegue encontrá-la, em verdade lhes digo que ficará mais alegre por causa desta do que pelas noventa e nove que não se desgarraram.
14 —Na jitehe yvagipeve'ga penduvete'ga roryroryhetero tayri'g̃a'jave'g̃a ndehe. Ndopotari ga g̃a ndekote'varuhurame. A'ereki okote'varuhurame g̃a oko oka'nhyve'g̃a ja ga pe, ei Jesus'ga.
14 Assim, não é da vontade do Pai de vocês, que está nos céus, que se perca um só destes pequeninos.
15 —Po ndekotyve'ga ite'varuhu nde ve – kiroki ga ojiko ji rehe nde ja – po ga ite'varuhu nde ve, a'ero ti eho ga pyri. Ojipe'g̃a ndovakie'ỹ ti eho ga pyri, ei Jesus'ga. Ere ti ga pe: “Nahanahã nderekote'varuhua ji ve.” A'ea ti ere ga pe, ei Jesus'ga. Po ga nenhi'ig̃a rendu katu opohia okote'varuhua hugwi nehẽ, a'ero po ti nde jikoty'ara'javi ga pavẽi nehẽ, ei Jesus'ga.
15 — Se o seu irmão pecar contra você, vá e repreenda-o em particular. Se ele ouvir, você ganhou o seu irmão.
16 —Po ga nohendukatui nenhi'ig̃a nehẽ, a'ero ti eroho ojipe'ga ejupi ga rerovahema ga pyri. Doisve'g̃a vehevi pyry nde g̃a nderohoi ga pyri g̃a nderovahema nehẽ, ei Jesus'ga. Erea'ja ti ga pe ejupive'g̃a henduvame: “Nahanahã nderekote'varuhua ji ve.” A'ea ti erea'ja ga pe, ei Jesus'ga. G̃a ti tohendu pa nenhi'ig̃a doisve'g̃a. Pyry ojipe'ga henduvi no nde erame ga pe. A'ero po ti g̃a ikwahavi nehẽ nahanahã akoja'ga rekote'varuhui ga pe javo, ei Jesus'ga. A'ero po ti g̃a ei ga pe nehẽ: “Nahanahã nderekote'varuhua ga pe.”
16 Mas, se não ouvir, leve ainda com você uma ou duas pessoas, para que, pelo depoimento de duas ou três testemunhas, toda questão seja decidida.
17 —Po ga nohendukatui ve g̃anhi'ig̃a vehevi no, a'ero ti emombe'u g̃a pe nhaporemo – kiroki g̃a ojiko ji rehe ojatykavo jipi tihendu katu ti Tupana'ga nhi'ig̃a javo. A'ero po ti g̃a ei ga pe nehẽ: “Nahanahã nderekote'varuhua ga pe.”
17 E, se ele se recusar a ouvir essas pessoas, exponha o assunto à igreja; e, se ele se recusar a ouvir também a igreja, considere-o como gentio e publicano.
18 —Imombe'ukatuavo ji ei pe me: Aerẽ po ti pe ei nehẽ: “Nahanahã ti tapekoi.” Po a'ea nenhi'ig̃a, a'ea ko Tupana'ga nhi'ig̃a no, ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
18 — Em verdade lhes digo que tudo o que ligarem na terra terá sido ligado nos céus, e tudo o que desligarem na terra terá sido desligado nos céus.
19 —Ojipea ji imombe'ukatui pe me, ei Jesus'ga. Po yvya koty doisve'g̃a pepyteripeve'g̃a ei: “Nahanahã ti xa'e Jesus'ga ruva'ga pe yvagipeve'ga pe nahanahã ore ipotari javo.” Ojo'ja pe erame nahã ga pe po ti ga penhi'ig̃a rendukatui, ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
19 Em verdade também lhes digo que, se dois de vocês, sobre a terra, concordarem a respeito de qualquer coisa que vierem a pedir, isso lhes será concedido por meu Pai, que está nos céus.
20 A'ereki ji ako jireheve'g̃a pyteri pe g̃a pokoga nhinhi'ig̃a Tupana'ga pe g̃a pavẽi – kiroki doisve'g̃a onhi'ĩ Tupana'ga pe nhinhi'ig̃a rupi g̃a ndekopotaro g̃waramo. Po ojipe'g̃a ei a'ea jitehe no, a'ero po ti ji rekoi g̃apyteri pe nhinhi'ig̃a Tupana'ga pe g̃a pavẽi no, ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
20 Porque, onde estiverem dois ou três reunidos em meu nome, ali estou no meio deles.
21 A'ero Pedro'ga ruri Jesus'ga pyri hete ga renoina nde ko jipojykaharetero javo ga pe. Ga e'i:
21 Então Pedro, aproximando-se, perguntou a Jesus: — Senhor, até quantas vezes meu irmão pecará contra mim, que eu lhe perdoe? Até sete vezes?
22 —Seterame jate rũi, a'e ji, ei Jesus'ga. Koji'iheterame ti terehaykai ga garekote'varuhua renonhe'yma. Quatrocentos e noventarame ti terehaykai ga, ei Jesus'ga Pedro'ga pe terehaykaag̃wami tuhẽ ti ga a'ero javo.
22 Jesus respondeu:
23 A'ereki nahã Tupana'ga opota.
23 — Por isso, o Reino dos Céus é semelhante a um rei que resolveu ajustar contas com os seus servos.
24 —Ga ikwatijara monhi'ig̃ame gapyrive'g̃a gweru ojipe'ga rerovahema ga pyri. Ga ko gapyrive'ga jitehe. Gaha g̃a gweru oreruvihavuhu'ga ombuhu'rã ga pe ikwehe javo. He'yjuhuheteva'ea reki itambere'ia milhões ga ombuhu'rã ojipyrive'ga pe.
24 E, passando a fazê-lo, trouxeram-lhe um que lhe devia dez mil talentos.
25 Opo'ru pa gapyrive'ga itambere'ia. Nurã tegwete imondoa'java gwuvihavuhu'ga pe.
25 Não tendo ele, porém, com que pagar, o senhor desse servo ordenou que fossem vendidos ele, a mulher, os filhos e tudo o que possuía e que, assim, a dívida fosse paga.
26 —A'ero gapyrive'ga ei gwerohopotarame: “Jiruvihavuhuro terenhimbaekwahivi ji rehe. A'ero po ti ji imondopava'javi itambere'ia nde ve nehẽ.” Nahã ga etehei gwuvihavuhu'ga pe g̃wenypy'anduruga ga pyri ndehe ko ji hohe javo, ei Jesus'ga.
26 Então o servo, caindo aos pés dele, implorava: “Tenha paciência comigo, e pagarei tudo ao senhor.”
27 —A'ero garuvihavuhu'ga ei ga pe: “Kiro ji nahenonha'javi embuhu itambere'ia jave'yma,” ei ga ojipyrive'ga pe ga porogwetyga, ei Jesus'ga.
27 E o senhor daquele servo, compadecendo-se, mandou-o embora e perdoou-lhe a dívida.
28 —Ndogwerohoa'javi g̃a ga a'ero. Kiro ga hoi g̃a hugwi ogwovo ojipe'ga repiaga gwuvihavuhu'gapyrive'ga repiaga – kiroki ga gweroho'ã ndahe'yiva'ea dez itambere'ia ga hugwi tuhẽ imondoa'jave'yma ga pe. Opyhygahy ga ga juvyga. Kiro ga ei ga pe: “Embuhura'ja ji ve itambere'ia – kiroki nde ereroho'ã ji hugwi ikwehe,” ei ga ga pe, ei Jesus'ga imombe'gwovo.
28 — Saindo, porém, aquele servo, encontrou um dos seus conservos que lhe devia cem denários. Agarrando-o, começou a sufocá-lo, dizendo: “Pague-me o que você me deve.”
29 —Ga g̃wenypy'anduru gapya pyri a'ero nde ji hohe javo. Kiro ga ehetei ga pe: “Terenhimbaekwahivi ji rehe. A'ero po ti ji imondopava'javi itambere'ia nde ve nehẽ,” ei ga ga pe, ei Jesus'ga imombe'gwovo.
29 Então o seu conservo, caindo aos pés dele, pedia: “Tenha paciência comigo, e pagarei tudo a você.”
30 —“Embuhu tuhẽ kiro ji ve,” ei ga ga pe, ei Jesus'ga.
30 Ele, porém, não quis. Pelo contrário, foi e o lançou na prisão, até que saldasse a dívida.
31 —G̃anduvihavuhu'gapyrive'g̃a hepiagi ga okote'varuhurame ga pe. Ndovy'ari g̃a ga repiaga. A'ero g̃a hoi gwuvihavuhu'ga pyri imombe'upava, ei Jesus'ga.
31 — Vendo os seus companheiros o que havia acontecido, ficaram muito tristes e foram relatar ao seu senhor tudo o que havia acontecido.
32 A'ero g̃anduvihavuhu'ga ga mbuhurukari ojipyri – kiroki ga omongi ojipe'ga cadeia pype ji ndaporogwetygi ga javo. A'ero ga ruri gwuvihavuhu'ga pyri ovahema.
32 Então o senhor, chamando aquele servo, lhe disse: “Servo malvado, eu lhe perdoei aquela dívida toda porque você me implorou.
33 Na jitehe po nde nerehenonha'javi ga pe hamo,” ei ga ga pe, ei Jesus'ga.
33 Será que você também não devia ter compaixão do seu conservo, assim como eu tive compaixão de você?”
34 —Onhimonha'ngavo ojipyrive'ga rehe ga ga mondoi g̃a pe – kiroki g̃a omondo hahyva'ea okote'varuhuve'g̃a pe jipi, ei Jesus'ga. “Tomondo ti g̃a hahyva'ea nde ve nehẽ,” ei ga ojipyrive'ga pe, ei Jesus'ga. “Nde imbuhupava'javame jate itambere'ia ji ve po ti g̃a nomondoa'javi hahyva'ea nde ve nehẽ,” ei ga ga pe, ei Jesus'ga imombe'gwovo.
34 E, indignando-se, o senhor entregou aquele servo aos carrascos, até que lhe pagasse toda a dívida.
35 —Na jitehe po ti jiruva'ga yvagipeve'ga pe nderekopavi nehẽ pe henonha'javame peirũ'g̃a ndekote'varuhua pejive jireheve'g̃a ndekote'varuhua pejive. Pe'ji hete ti pejiyvyteri pe: “Nahenonha'javi ti g̃andekote'varuhua,” ei Jesus'ga g̃wemimbo'ehara'g̃a pe.
35 Assim também o meu Pai, que está no céu, fará com vocês, se do íntimo não perdoarem cada um a seu irmão.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.