Lucas 19

Tenharim NT (PAH_TBL) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Kiro Jesus'ga hoi ovahema cidade de Jericó pype ogwovo mbytera rupi.
1 Jesus entrou em Jericó e ia atravessando a cidade.
2 Pevo Zaqueu'ga ruvi itambere'ia mono'õhara'g̃a nduvihava'ga. Imbate hete ko ga.
2 Havia aí um homem muito rico chamado Zaqueu, chefe dos recebedores de impostos.
3 Ga Jesus'ga repia pota. “Marã po ga rekoi?” ei ga oyvyteri pe. Zaqueu'ga yvyive. Nurã ga ndohepiagi Jesus'ga he'yive'g̃a ga mbotyvahivame.
3 Ele procurava ver quem era Jesus, mas não o conseguia por causa da multidão, porque era de baixa estatura.
4 Nurã ga nhani g̃a pyvõ okwava ogwovo g̃a nenonde ojiupia i'yva rehe amoreira rehe. “Avo hugwi po ti ji Jesus'ga repiagi nehẽ,” ei ga oyvyteri pe. A'ereki Jesus'ga okwa g̃werĩ i'yva pyvõ.
4 Ele correu adiande, subiu a um sicômoro para o ver, quando ele passasse por ali.
5 Ovahemame Jesus'ga rovavuri Zaqueu'ga koty ga repiaga javo ga pe: —Zaqueu! Haite! Ejy! Ag̃wamo ji tapyta neronga pype, ei Jesus'ga.
5 Chegando Jesus àquele lugar e levantando os olhos, viu-o e disse-lhe: Zaqueu, desce depressa, porque é preciso que eu fique hoje em tua casa.
6 Kotihĩ ga jyvi i'yva hugwi a'ero gworygworyvamo Jesus'ga rehe ga rerogwovo g̃wonga pype.
6 Ele desceu a toda a pressa e recebeu-o alegremente.
7 A'ea ojipe'g̃a ndopotaruhui onhimongyavo. A'ero g̃a ei: —Maranameuhũ okote'varuhuve'ga ronga pype Jesus'ga oki opytapota pevo?
7 Vendo isto, todos murmuravam e diziam: Ele vai hospedar-se em casa de um pecador...
8 Aerẽ Zaqueu'ga ami onhi'ig̃a nhandepojykaharete'ga pe Jesus'ga pe. —Ji rendu jipojykaharetero, ei ga Jesus'ga pe. Ambohovaja ti nhimbatepava imondovo hovajara imbatere'ỹve'g̃a pe nehẽ. Ji ojipe'g̃a moandyandyi ipyhygahyavo g̃a hugwi ikwehe. Kiro po ti ji imondoa'javi g̃a pe a'ero nehẽ. Po ojipeji mbatera ji apyhygahy g̃a hugwi, a'ero po ti ji imondoi quatro g̃a pe nehẽ. Nahã po ti ji imondoa'javi koji'i hete g̃a pe nehẽ, ei ga Jesus'ga pe.
8 Zaqueu, entretanto, de pé diante do Senhor, disse-lhe: Senhor, vou dar a metade dos meus bens aos pobres e, se tiver defraudado alguém, restituirei o quádruplo.
9 —Zaqueu, ei Jesus'ga ga pe. Ag̃wamo pe pejiko ji rehe, ndehe nenongapypeve'g̃a pavẽi, imomboruka ji ve pejikote'varuhua pe hugwi. Orombojikoguka ji jijihe. A'ereki nde ko Abraãova'ea rakykwepohara no, ei Jesus'ga Zaqueu'ga pe.
9 Disse-lhe Jesus: Hoje entrou a salvação nesta casa, porquanto também este é filho de Abraão.
10 A'ereki ji ajo yvya koty taheka ti ji yvyakotyve'g̃a imomboa g̃andekote'varuhua g̃a hugwi g̃a mbojikoguka jijihe javo. Kiroki g̃a ndogwerekoi gwepiakatuhara'g̃a oka'nhyve'g̃a ja – g̃andekote'varuhua ti ji tamombo, a'e ji jijoa yvyakotyva'ero yvagipeva'ero no, ei Jesus'ga.
10 Pois o Filho do Homem veio procurar e salvar o que estava perdido.
11 G̃a g̃wenduvame ga imombe'ui ojo'java'ea. A'ereki ga uhu g̃werĩ Jerusalém me. Omombe'u katu ga g̃a pe. A'ereki g̃a e'i oyvyteri pe: “Nambegwei po ti Tupana'ga oko yvyakotyve'g̃a nduvihavuhuhetero Jerusalém me ore pyri nehẽ,” ei g̃a hepiapota.
11 Ouviam-no falar. E como estava perto de Jerusalém, alguns se persuadiam de que o Reino de Deus se havia de manifestar brevemente; ele acrescentou esta parábola:
12 Nurã Jesus'ga ei g̃a pe: —Marã po ti hekoi yvyakotyve'g̃a pe g̃a erame Tupana'ga nhanderuvihavuhuhetero oko javo? A'ea rehe po ti ji pe mbo'ei ikwahavuka pe me imombe'gwovo a'ea'java'ea, ei Jesus'ga. Huvihava'ga hoi paivouhu ojipe'g̃a gwyri pe. A'ereki ga e'i: “Pevove'ga huvihavuhu'ga ti te'i ji ve eko ti kiro ejigwyripeve'g̃a nduvihavuhuro javo,” ei ga.
12 Um homem ilustre foi para um país distante, a fim de ser investido da realeza e depois regressar.
13 —Ohoa renonde ga g̃a mbuhurukari ojipyri dezve'g̃a ojipyrive'g̃a. G̃a pe ga imondomondoi ojipeji itambere'ia g̃a ndetakwera'ja tombohe'yjuhu ti g̃a ji ve javo. A'ero ga ei g̃a pe: “Pepyhypyhy ti mbatera nhiitambere'ia pyvõ. Aerẽ ti pema'ema'ẽ mbatera itambere'ia pyhyga koji'iva'ea. Nahanahã ti peporavyky nhiitambere'ia pyvõ koji'iva'ea imono'ono'og̃a aerẽ imbuhua ji ve,” ei ga g̃a pe. —Kiro ga hoi g̃a hugwi a'ero ogwovo paivouhu ojipe'g̃a gwyri pe, ei Jesus'ga.
13 Chamou dez dos seus servos e deu-lhes dez minas, dizendo-lhes: Negociai até eu voltar.
14 —Gagwyripeve'g̃a noarõhetei ga. Nurã g̃a ei: “Tokoyme ti ga oreruvihavuhuro. Jararamo nhande xaho ga reviri javo a'ea huvihavuhu'ga pe,” ei g̃a. A'ero paivouhu g̃a hoi ovahema imombe'gwovo huvihavuhu'ga pe novĩa.
14 Mas os homens daquela região odiavam-no e enviaram atrás dele embaixadores, para protestarem: Não queremos que ele reine sobre nós.
15 A'ereki ga e'i jipe ga pe eko ti g̃anduvihavuhuro javo. —A'ero g̃anduvihavuhuro ga jivyri paivouhua hugwi ua ogwyri pe. Ovahemame kiro ga ojipyrive'g̃a mbuhurukari ojipyri – kiroki g̃a pe ga omondo ojipeji oitambere'ia. A'ereki ga e'i oyvyteri pe: “Maramomi kiro nhiitambere'ia g̃a imbohe'yjuhurame? Koji'iva'ea po g̃a ipyhygi ji ve jirakykweri,” ei ga oyvyteri pe, ei Jesus'ga.
15 Quando, investido da dignidade real, voltou, mandou chamar os servos a quem confiara o dinheiro, a fim de saber quanto cada um tinha lucrado.
16 —Kiro gapyrive'ga ruri ga pyri javo ga pe: “Jipojykaharetero nde erembuhu ji ve ojipeji itambere'ia ikwehe'i. Ikwepygame ji ipyhygi dez,” ei ga.
16 Veio o primeiro: Senhor, a tua mina rendeu dez outras minas.
17 —A'ero ga ei ojipyrive'ga pe: “Ereporavyky katu nde! Ndepyry nde eporavykykatuavo ji ve. Ojipeji te nde erembohe'yjuhu ji ve. Pevo ko dez cidades teni. Akojapeve'g̃a nduvihavamo ti eko kiro,” ei ga ojipyrive'ga pe.
17 Ele lhe disse: Muito bem, servo bom; porque foste fiel nas coisas pequenas, receberás o governo de dez cidades.
18 —Kiro ojipe'ga gapyrive'ga ruri ga pyri javo ga pe: “Jipojykaharetero nde erembuhu ji ve ojipeji itambere'ia ikwehe'i. Ikwepygame ji ipyhygi cinco,” ei ga.
18 Veio o segundo: Senhor, a tua mina rendeu cinco outras minas.
19 —A'ero ga ei ojipyrive'ga pe: —“Kwa. Pevo ko cinco cidades teni. Akojapeve'g̃a nduvihavamo ti eko kiro,” ei ga ojipyrive'ga pe.
19 Disse a este: Sê também tu governador de cinco cidades.
20 —Kiro ojipe'ga gapyrive'ga ruri ga pyri javo ga pe: “Jipojykaharetero nde erembuhu ji ve ojipeji itambere'ia ikwehe'i. Ehepia neitambere'ia – akoja jitehe!” ei ga opojykahara'ga pe. “Auvã ji neitambere'ia tapy'ynhapira pyvõ hepiakatuavo.
20 Veio também o outro: Senhor, aqui tens a tua mina, que guardei embrulhada num lenço;
21 A'ereki ji akyhyji nde hugwi. A'ereki nde netiruahũ. Nde ndereporavykyi. Emo nde erepyhy ojipe'g̃a hugwi ejive. Nde neretymi. Emo nde eremondoro ojipe'g̃a nemitymipyra ejive,” ei ga opojykahara'ga pe.
21 pois tive medo de ti, por seres homem rigoroso, que tiras o que não puseste e ceifas o que não semeaste.
22 —A'ero ga ei ojipyrive'ga pe: “Ereko te'varuhu nde! Oja nde rehe nde ero g̃waramo ji ve. Nde tuhẽ ere ji ve: ‘Netiruahũ nde ipyhyga ejive eporavykye'yma. Nde neretymi. Emo nde eremondoro ojipe'g̃a nemitymipyra ejive.’ Nahã nde ei ji ve. Nde ji kwahavipe ji imondorame nhiitambere'ia nde ve embohe'yi ti javo.
22 Replicou-lhe ele: Servo mau, pelas tuas palavras te julgo. Sabias que sou rigoroso, que tiro o que não depositei e ceifo o que não semeei...
23 Maraname nde neremondoi nhiitambere'ia ikwepykara'g̃a pe banco pype? A'ero imbuhu'rag̃irẽ ojipe'g̃a pe po g̃a ombuhu koji'iva'ea nde ve ramo. Nahã po nde herekoi nhiitambere'ia jirakykweri ramo. A'ero jirura'javame po ji ipyhyga'javi nde hugwi nhiitambere'ia koji'iva'ea reheve ramo,” ei ga ojipyrive'ga pe, ei Jesus'ga.
23 Por que, pois, não puseste o meu dinheiro num banco? Na minha volta, eu o teria retirado com juros.
24 —G̃a pe – kiroki g̃a o'ã ga pyri – g̃a pe ga ei: “Pepyhy nhiitambere'ia ga hugwi imondovo akoja'ga pe – kiroki ga ombohe'yi nhiitambere'ia nahã herekovo dez itambere'ia,” ei gapojykahara'ga, ei Jesus'ga. Kiro Jesus'ga renduve'g̃a ei Jesus'ga pe:
24 E disse aos que estavam presentes: Tirai-lhe a mina, e dai-a ao que tem dez minas.
25 —Tere'ei na orepojykaharetero. Gwereko jipe ga dez itambere'ia.
25 Replicaram-lhe: Senhor, este já tem dez minas!...
26 A'ero Jesus'ga ei g̃a pe: —A'e ji pe me: Kiroki ga gwereko a'ea pyvõ oporavykypota ji ve – ga pe po ti ji koji'iva'ea imondoi toporavyky ti ga a'ea pyvõ javo, ei Jesus'ga. Kiroki ga ndogwerekoi gwerevi oporavykypotare'yma – aru po ti ji ga hugwi a'ero toporavykya'javyme ti ga ji ve javo, ei Jesus'ga.
26 Eu vos declaro: a todo aquele que tiver, dar-se-lhe-á; mas, ao que não tiver, ser-lhe-á tirado até o que tem.
27 —Nurã g̃apojykahara'ga ei javo ojipyrive'g̃a pe, ei Jesus'ga. Koji'iva'ea ga ei javo: “Nhiarõe'ỹve'g̃a – kiroki g̃a ndopotari tokoyme ti ga nhanderuvihavuhuro javo ji ve – peho ti g̃a nderua avo g̃a jukavo jirovai pyteri pe,” ei ga, ei Jesus'ga. A'ea Jesus'ga imombe'ui g̃a pe ojo'java'ea.
27 Quanto aos que me odeiam, e que não me quiseram por rei, trazei-os e massacrai-os na minha presença.
28 Imombe'urẽ ga hoi g̃a nenonde taho ji Jerusalém me javo.
28 Depois destas palavras, Jesus os foi precedendo no caminho que sobe a Jerusalém.
29 Ogwovo ga vahemi cidades'ia kotyi ve. Mokõi cidades'ia teni pevo. Ojipea ko Betfagé. Ojipea ko Betânia. Ohĩ cidades'ia yvytyra rembeyvyri pe monte das Oliveiras rembeyvyri pe. Kiro ga ei mokonha'g̃a pe g̃wemimbo'ehara'g̃a pe g̃a mondouka.
29 Chegando perto de Betfagé e de Betânia, junto do monte chamado das Oliveiras, Jesus enviou dois dos seus discípulos e disse-lhes:
30 —Peho ti cidade'i pe pendovai pyteripeva'e pe, ei Jesus'ga. Pevahemame po ti pe hepiagi yuhua'javuhuva'ea ra'yra jumentinho nehẽ. Ojugwa g̃a imo'ama yva rehe pevo. Ahe ndohoi ve i'arimo. Pekwahara ti herua avo.
30 Ide a essa aldeia que está defronte de vós. Entrando nela, achareis um jumentinho atado, em que nunca montou pessoa alguma; desprendei-o e trazei-mo.
31 Po ti g̃a ei pe me nehẽ: “Maraname pe ikwaharavi?” Po g̃a ei na, a'ero ti pe'ji g̃a pe: “Gaha – kiroki ga pe nhande ei nhandepojykaharete'ga – gaha e'i: ‘Tareko'ã ti ji taho ti ji i'arimo javo’.” Nahã ti pe'ji g̃a pe imbuhuruka, ei Jesus'ga g̃a pe.
31 Se alguém vos perguntar por que o soltais, responder-lhe-eis assim: O Senhor precisa dele.
32 —Kwa, ei g̃a. Ogwovo g̃a vahemi hepiapava garemimombe'ua.
32 Partiram os dois discípulos e acharam tudo como Jesus tinha dito.
33 G̃a jumentinho kwaharavame ijara'g̃a g̃a ndepiagi. A'ero ijara'g̃a ei: —Maraname pe ikwaharavi ta'yra?
33 Quando desprendiam o jumentinho, perguntaram-lhes seus donos: Por que fazeis isto?
34 A'ero g̃a ei: —Gaha – kiroki ga pe nhande ei nhandepojykaharete'ga – gaha e'i: “Tareko'ã ti ji taho ti ji i'arimo javo.” —Kwa, ei g̃a.
34 Eles responderam: O Senhor precisa dele.
35 Jesus'ga pe g̃a heruri a'ero herovahema. Oapoa tapy'ynhapira i'arimova'ea g̃a heropori inog̃a ikupepytera rehe eho i'arimo javo Jesus'ga pe. A'ero ga hoi i'arimo.
35 E trouxeram a Jesus o jumentinho, sobre o qual deitaram seus mantos e fizeram Jesus montar.
36 Kiro ta'yra ga rerohoi pea rupi. Ga rerohorame g̃a heroporopori opira i'arimova'ea pea rupi imbokatuavo pehea ga pe. Nahã g̃a Jesus'ga mbojiroviari ga rerua nhanderuvihavuhuhete'ga kiro u javo.
36 À sua passagem, muitas pessoas estendiam seus mantos no caminho.
37 Nahã Jesus'ga rerohoi pea rupi ga rerogwovo yvytyra hugwi ga rerojyva g̃werĩ monte das Oliveiras hugwi. Nahã ga rerovahemi g̃werĩ Jerusalém me. A'ea rupi garemimbo'ehara'g̃a ndoryndoryvamo Tupana'ga mboheteavo he'yjuhuve'g̃a. Hahyahi hete g̃anhi'ig̃a g̃a erame ga mboheteavo garemimonhimomby'aheteva'ea rehe nhaporemo gapopoakara rehe g̃wembiepiaga rehe nhaporemo.
37 Quando já se ia aproximando da descida do monte das Oliveiras, toda a multidão dos discípulos, tomada de alegria, começou a louvar a Deus em altas vozes, por todas as maravilhas que tinha visto.
38 G̃a e'i:
38 E dizia: Bendito o rei que vem em nome do Senhor! Paz no céu e glória no mais alto dos céus!
39 He'yive'g̃a pyteri pe fariseus'g̃a oko. Ndopotari jara'g̃a Jesus'ga remimbo'ehara'g̃a erame Jesus'ga mboheteavo. Nurã g̃a ei Jesus'ga pe: —Ahembo'eharamo emombi ti neremimbo'ehara'g̃a, ei fariseus'g̃a.
39 Neste momento, alguns fariseus interpelaram a Jesus no meio da multidão: Mestre, repreende os teus discípulos.
40 A'ero Jesus'ga ei fariseus'g̃a pe: —A'e ji pe me: Po g̃a ji mbohetepigi jave'yma, a'ero hahyahi po ti ita nhi'ig̃a a'ea tuhẽ i'erame ji mboheteavo nehẽ, ei Jesus'ga g̃a pe.
40 Ele respondeu: Digo-vos: se estes se calarem, clamarão as pedras!
41 Kiro Jesus'ga vahẽg̃werĩ cidade de Jerusalém me. Hepiagame ga jehe'oi hehe ipypeve'g̃a ndehe no.
41 Aproximando-se ainda mais, Jesus contemplou Jerusalém e chorou sobre ela, dizendo:
42 Ojehe'gwovo ga ei: —Jerusalémmeva'ero po ag̃wamo vehevi pe pemongiuka Tupana'ga nhi'ig̃a pejipype ramo nahã imbaragwahava pepy'a nog̃atua rehe ramo. A'ea ji apota novĩa. Emo pe napehendukatui. A'ero kiro pepy'a nog̃atua onhimiva'ea pe me, ei Jesus'ga.
42 Oh! Se também tu, ao menos neste dia que te é dado, conhecesses o que te pode trazer a paz!... Mas não, isso está oculto aos teus olhos.
43 —Aerẽ po ti pearõe'ỹve'g̃a pecidade apẽi yja japovo hovapiaramo pecidade rekihyma nehẽ. Nahã po ti g̃a pe atimani pe mohemukare'yma jugwi otavuka pe me nehẽ, ei Jesus'ga.
43 Virão sobre ti dias em que os teus inimigos te cercarão de trincheiras, te sitiarão e te apertarão de todos os lados;
44 A'ero po ti g̃a imondurupavi pecidade pe moka'nhymbava ipype nehẽ. Ndojikojikoga'javi ita ojogwehe penonga rehe ita apopyra rehe. Tupana'ga ji mbuhuruka pe pyri emombo ti g̃andekote'varuhua g̃a hugwi javo. Emo pe napemomborukari ji ve pejikote'varuhua pemongiukare'yma Tupana'ga nhi'ig̃a pejipype penhimombaragwahapotare'yma pepy'a nog̃atupotara rehe. Nurã po ti ga pe moka'nhymbavukari g̃a pe nehẽ, ei Jesus'ga.
44 destruir-te-ão a ti e a teus filhos que estiverem dentro de ti, e não deixarão em ti pedra sobre pedra, porque não conheceste o tempo em que foste visitada.
45 Kiro Jesus'ga hoi oje'yja'g̃a jatykahavuhu pe Tupana'ga mbohetehai pe ovahema. Pevo okara hugwi mytu'ẽva'ea hugwi ga g̃a mo'embavi ima'ẽhara'g̃a ipyhyhara'g̃a ndeheve – kiroki g̃a oma'ẽ mbatera ipyhyga pevo ojatykahavuhua pyri.
45 Em seguida, entrou no templo e começou a expulsar os mercadores.
46 G̃a pe ga ei: —Ymyahũ Tupana'ga ei ikwatijaruka hako:—Pe ki a'e te pe'ji pejohupe: “Timoandyandyjuhu ti g̃a ikwepykwepyga mbatera pyvõ Tupana'ga ronga pype,” pe'ji pe, ei Jesus'ga. Nahã pe Tupana'ga ronga mongoukari iporomive'g̃a nduhavamo, ei Jesus'ga ikwepykara'g̃a pe.
46 Disse ele: Está escrito: A minha casa é casa de oração! Mas vós a fizestes um covil de ladrões {Is 56,7; Jr 7,11}.
47 Nane'ymi Jesus'ga judeus'g̃a mbo'embo'ei g̃ajatykahavuhua pype. Emo ikwava'ẽhara'g̃a nduvihava'g̃a ojuka pota Jesus'ga judeus'g̃a mbo'ehara'g̃a pavẽi huvihava'g̃a pavẽi no.
47 Todos os dias ensinava no templo. Os príncipes dos sacerdotes, porém, os escribas e os chefes do povo procuravam tirar-lhe a vida.
48 —Maramarã po ti nhande ga jukai nehẽ? ei g̃a ojohupe. Ndohekatui g̃a gajukahava rehe. A'ereki pevove'g̃a g̃wendu pota hete Jesus'ga nhi'ig̃a ovy'aheteavo ga rehe onhimongyavo.
48 Mas não sabiam como realizá-lo, porque todo o povo ficava suspenso de admiração, quando o ouvia falar.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.