Atos 22
Testamen Oauoau (MVA) vs NVT
1 “Taritokagu be tamagu, pile negu ono moiaka kana nge kamalongo.”
1 “Irmãos e pais”, disse Paulo. “Ouçam-me enquanto apresento minha defesa.”
2 Bong bokai dilongori Ibru pile-lo ka ipilepile nge kodeka dimoadubulae-tina.
2 Quando o ouviram falar em aramaico, o silêncio foi ainda maior.
3 “Ngau Iuda kata, Tarsus anua ege Silisia kaba-lo be tinagu inekiaka. Ata makare Ierusalem-lo ulaba. Tamoata amangi Gamaliel nge isulena. Bokaibe tamada be tubuda mata nedia-lo nge isuletina-uiana. Be ilogu moarunga be rere negu moarunga nge Nanaranga-la malipi ne ka mememaki, kam-la makare kaituka kasoaki bokana.
3 Então Paulo disse: “Sou judeu, nascido em Tarso, cidade da Cilícia. Fui criado aqui em Jerusalém e educado por Gamaliel. Como aluno dele, fui instruído rigorosamente em nossas leis e nos costumes judaicos. Tornei-me muito zeloso de honrar a Deus em tudo que fazia, como vocês são hoje.
4 Nge bokai ka tamoata maka Zala ngae ditagatagai nge sururu uianiandi be dimatemate, moane be aine be uauauridi be uaura pera-lo unanganangadi.
4 E fui ao encalço dos seguidores do Caminho, perseguindo alguns até a morte, prendendo homens e mulheres e lançando-os na prisão.
5 Tamoata Nanaranga ditabatabai biabiatuka nedi be Iuda tamoata bibia Iuda ‘Kansolo’ nedi-o disoaki iboadu pilengagu ngaedi muridi datui be dapile nge moimoi ka upilepile. Di ka ‘pasi’ digerena be diana be ulako Damaskus anua-lo be ono tamoata be aine Zala ngae ditagatagai nge muauridi be makare Ierusalem-lo mbagadiamai be sururu aniadi dapura kana.
5 O sumo sacerdote e todo o conselho dos líderes do povo podem confirmar isso. Recebi deles cartas para nossos irmãos judeus em Damasco que me autorizavam a trazer os seguidores do Caminho de lá para Jerusalém, em cadeias, para serem castigados.
6 “Amari ambe malala-tina itui nge Damaskus anua usaringaringai noko malama kaiboangi teke lang-lo ipitikaoai be iboalinga.
6 “Quando me aproximava de Damasco, por volta do meio-dia, de repente uma luz muito intensa brilhou ao meu redor.
7 Makara nge kateka-o utapuloria be malonga teke bokai ulongori, ‘Sol, Sol! Bakara ka sururu kuianana?’
7 Caí no chão e ouvi uma voz que me disse: ‘Saulo, Saulo, por que você me persegue?’.
8 Be ngau bokai ukatu, ‘Tanepoa, kaiko naita?’ Be ikatu be bokai ipile, ‘Ngau Nasaret tamoata Iesus ka sururu kuianana.’
8 “‘Quem és tu, Senhor?’, perguntei. “E a voz respondeu: ‘Sou Jesus, o nazareno,
9 Tamoata kialalale-budu nge malama dite, ata malonga rakana irangarangaki nge tago dikaua.
9 Os que me acompanhavam viram a luz, mas não entenderam a voz daquele que falava comigo.
10 Be utegi, ‘Tanepoa, masa rakana memaki?’ Be Tanepoa ikatu be bokai iraia, ‘Gotui be Damaskus golako. Makara masa kana moarunga Nanaranga irangaki be goemaki kana nge darangakiniko.’
10 “Então perguntei: ‘Que devo fazer, Senhor?’. “E o Senhor me disse: ‘Levante-se e entre em Damasco, onde lhe dirão tudo que você deve fazer’.
11 Kodeka tamoata kialalale-budu nge lumagu-o didauraki be Damaskus dilakuaka. Maka ma malama ngae nge iuna be matagu dileua.
11 “A luz intensa havia me deixado cego, e meus companheiros tiveram de levar-me pela mão a Damasco.
12 “Makara nge tamoata teke ara Ananias ipura be itea. Tamoata ngae nge Moses Mata ne itagatagadia-tina uia. Iuda moarunga makara Damaskus-lo nge dimuamuakia-tina.
12 Vivia ali Ananias, um homem devoto, dedicado à lei e muito respeitado por todos os judeus da cidade.
13 Ananias imai saringagu be bokai ipile, ‘Tarito Pol, matam datakaka be kaba kaba goitaita!’ Bokai ipile nge matagu oaikiki-tina diuia be ute.
13 Ele veio, colocou-se ao meu lado e disse: ‘Irmão Saulo, volte a enxergar’. E, naquele mesmo instante, pude vê-lo.
14 “Kodeka bokai iraia, ‘Tamada be tubuda Nanaranga nedi ambe inangaiko be rerenga gokauataki kana, be Tamoata ne Adoado gote, be ne malonga ane ngapilepile be golongo.
14 “Então ele disse: ‘O Deus de nossos antepassados escolheu você para conhecer a vontade dele e para ver o Justo e ouvi-lo falar.
15 Bakara, kaiko masa mata-ita ne bokana be kana moarunga kuita be kulongo nge mangata gorangaki.
15 Você será testemunha dele, dizendo a todos o que viu e ouviu.
16 Nge rakana ka kurapurapungi? Gotui-rake be Iesus ara-nao be rukuiam ngapura, be ara gokilai be ono muzigoala nem asakadi dapura.’
16 O que está esperando? Levante-se e seja batizado! Fique limpo de seus pecados invocando o nome do Senhor’.
17 “Makara be kaba Ierusalem-lo umule, be ulako Nanaranga pera nena-lo uraborabo nge suri rai-kaba-lo bokana kaba tekedi uita.
17 “Depois que voltei a Jerusalém, estava orando no templo e tive uma visão,
18 Rai-kaba bokana ngaedia-lo nge Tanepoa bokai irai, ‘Gomaraka, oaikiki-tina gotui be Ierusalem gopereki. Pilengagu anua ngaena-lo mangata kurangaki masa tamoata be aine makare tago dalongoriko.’
18 na qual o Senhor me dizia: ‘Depressa! Saia de Jerusalém, pois o povo daqui não aceitará seu testemunho a meu respeito’.
19 “Be ngau ukatu be bokai upile, ‘Tanepoa, ata di dikaua ngau pera ono serereinga-lo usilisili be tamoata lama diunangko nge uauauridi be upapalitidi.
19 “E eu respondi: ‘Senhor, sem dúvida eles sabem que em cada sinagoga eu prendia e açoitava aqueles que criam em ti.
20 Be bong areare nem Stepan umoatea ipurapura nge ngau negu-la be makara utuitui. Matenga ngaedi nge usumoalataki, be tamoata diumoatei nge kusi nedi sakedio usoaki be diumoatei.’
20 E quando Estêvão, tua testemunha, foi morto, eu estava inteiramente de acordo. Fiquei ali e guardei os mantos que eles tiraram quando foram apedrejá-lo’.
21 “Kodeka Tanepoa bokai iraia, ‘Goalale. Ngau masa mnepiko be kasau-tina Ungguma Takadia-lo golako.’”
21 “Mas o Senhor me disse: ‘Vá, pois eu o enviarei para longe, para os gentios’”.
22 Tamoata moarunga makara disoaki be Pol dilongolongori nibe pile ngaedi ipile nge malongadi dienekaki be bokai dimere, “Rokaka ngapura! Umoatea ngapura! Tamoata bokainaina tago iboadu ne iauia ngasoaki!”
22 A multidão ouviu Paulo até ele dizer essa palavra. Então começaram a gritar: “Fora com esse sujeito! Ele não merece viver!”.
23 Namadi nge dira-tina. Bokaibe dimeremere be kusi nedi dipoalepoalekaki be gapugapu didokitatate be dirorokaki.
23 Gritavam, arrancavam seus mantos e jogavam poeira para o alto.
24 Makara nge Rom koai-bagi pangana nedi tamoata ne iradi be Pol dibagai be pera nedia-lo disiliaki. Disiliaki, kodeka iradi be darautotoki kana. Darautotokia-doi kodeka dategi be ono dakaua kana bakara ka Iuda bokainatuka dimeremerei.
24 O comandante trouxe Paulo para dentro e ordenou que ele fosse açoitado e interrogado a fim de descobrir por que a multidão tinha ficado tão furiosa.
25 Ata ambe didokinanaraki be darautotoki kana nge Pol itaguraki be koai-bagi muamua nedi teke makara ituitui nge bokai itegi, “Muzi bokai dieno iboadu Rom tamoata ne teke tago isi giriki ne adorakadi dapura-la be rautotokana-ba ngapura ki?”
25 Quando amarravam Paulo para açoitá-lo, ele disse ao oficial que estava ali: “A lei permite açoitar um cidadão romano sem que ele tenha sido julgado?”.
26 Koai-bagi muamua ngae bokai ilongo nge ilako be koai-bagi pangana nedi bokai irai, “Nge rakana kata ka kuememaki? Tamoata ngae nge Rom tamoata ne kata!”
26 Ao ouvir isso, o oficial foi ao comandante e perguntou: “O que o senhor está fazendo? Este homem é cidadão romano!”.
27 Bokaibe koai-bagi pangana nedi nge ilako be Pol bokai itegi, “Goraia! Kaiko Rom tamoata ne kata ki?”
27 O comandante perguntou a Paulo: “Diga-me, você é cidadão romano?”. Ele respondeu: “Sim, eu sou”.
28 Be koai-bagi pangana nedi bokai ipile, “Ngau ‘mone’ kana-tina biabia urokaki be Rom tamoata ne teke upura.”
28 “Eu também”, disse o comandante. “E paguei caro por minha cidadania!” Paulo respondeu: “Mas eu sou cidadão de nascimento”.
29 Pol bokai ipile nge tamoata maka dategi be darautotoki kana nge oaikiki-tina dimulenaki. Makara nge koai-bagi pangana nedi nge ilo ipitilaki-tina. Maka ma kaba bokai ita Pol nge Rom tamoata ne kata ka ambe iuauri.
29 Quando os soldados que estavam prestes a interrogar Paulo ouviram que ele era cidadão romano, retiraram-se de imediato. Até mesmo o comandante ficou com medo ao saber que Paulo era cidadão romano, pois tinha mandado amarrá-lo.
30 Rom koai-bagi pangana nedi nge irere-tina ngakaua kana rakana giriki kaoa ka Iuda Pol ono dinangananga-lako. Bokaibe izama nge ipile be ‘seng’ Pol ono diuauri nge dirubetaki be tamoata bibia moarunga Nanaranga ditabatabai be tamoata bibia Iuda ‘Kansolo’ nedi-o disoaki nge ikeliakidi be dipura. Kodeka Pol idoki be arodi ituiraki.
30 No dia seguinte, o comandante ordenou que os principais sacerdotes se reunissem com o conselho dos líderes do povo. Queria descobrir exatamente qual era o problema, por isso soltou Paulo e mandou que o trouxessem diante deles.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.