Marcos 5
Ya̱ʼa̱ tseʼe je̱ nam ko̱jtstán juuʼ veʼe je̱ Nteʼyamˍ xyaktaajnjimdu je̱ nMa̱j Vintsá̱namda Jesucristo ka̱jx (MTONT) vs VC
1 Vanꞌit tseꞌe jye̱ꞌydi je̱m jadoꞌk adoꞌom ma̱ja̱ na̱ꞌaka̱ya paꞌam joma veꞌe je̱ it du̱xa̱a̱ja Gadara.
1 Passaram à outra margem do lago, ao território dos gerasenos.
2 Ku veꞌe je̱ Jesús pyítsum je̱m barco jo̱o̱tm, vanꞌit tseꞌe toꞌk je̱ yaaꞌtya̱jk vyinkutá̱miji juuꞌ veꞌe je̱m jyaꞌvin ka̱jxm je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap. Je̱m tseꞌe cha̱a̱ꞌn joma veꞌe je̱ o̱o̱ꞌkpa ñaxtá̱kada.
2 Assim que saíram da barca, um homem possesso do espírito imundo saiu do cemitério
3 Ax je̱p tseꞌe o̱o̱ꞌkpa aajntkup chu̱u̱na yꞌijt; ni je̱ cadena ma̱a̱ta tseꞌe pa̱n kyaꞌo̱ꞌyixju̱ je̱tseꞌe tsum du̱yakꞌítu̱t,
3 onde tinha seu refúgio e veio-lhe ao encontro. Não podiam atá-lo nem com cadeia, mesmo nos sepulcros,
4 ku̱x may náxani veꞌe jyayakcadenatsum vyeꞌna je̱m kya̱ꞌm je̱ts je̱m tyékum, je̱tseꞌe du̱tukpo̱jtikú̱x je̱ cadena; ni pa̱na tseꞌe kyaꞌo̱ꞌyixju̱ je̱tseꞌe du̱yakyóju̱t.
4 pois tinha sido ligado muitas vezes com grilhões e cadeias, mas os despedaçara e ninguém o podia subjugar.
5 Ijtp tseꞌe jó̱vum xa̱a̱j jó̱vum tsooj yꞌayaꞌaxy vyídu̱t je̱m tonu̱n viinm tonu̱n ka̱jxm je̱ts joma veꞌe je̱ o̱o̱ꞌkpa aajntk, je̱tseꞌe je̱ tsaaj ñatyuknaajkxa̱ꞌa̱jkaja.
5 Sempre, dia e noite, andava pelos sepulcros e nos montes, gritando e ferindo-se com pedras.
6 Jékum jatyna tseꞌe je̱ Jesús vyeꞌna, vanꞌit tseꞌe je̱ yaaꞌtya̱jk yꞌixji je̱tseꞌe noomp je̱ Jesús du̱vinkuta̱mi je̱tseꞌe du̱vinko̱xkteni.
6 Vendo Jesus de longe, correu e prostrou-se diante dele, gritando em alta voz:
7 Vanꞌit tseꞌe ma̱kk du̱muka̱jts, je̱tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
7 Que queres de mim, Jesus, Filho do Deus Altíssimo?Conjuro-te por Deus, que não me atormentes.
8 Jidu̱ꞌu̱m tseꞌe vyaajñ ku̱x ñu̱u̱jminupeꞌe je̱ Jesús je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap jidu̱ꞌu̱m:
8 É que Jesus lhe dizia: Espírito imundo, sai deste homem!
9 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús je̱ yaaꞌtya̱jk du̱ꞌamo̱tutu̱vi:
9 Perguntou-lhe Jesus: Qual é o teu nome? Respondeu-lhe: Legião é o meu nome, porque somos muitos.
10 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús o̱o̱y du̱tunmunooꞌkxtk je̱ts kaꞌa veꞌe jékum du̱ké̱xu̱t je̱ ko̱ꞌo̱yjayuvapta̱jk.
10 E pediam-lhe com instância que não os lançasse fora daquela região.
11 Ta̱mji tseꞌe jya̱ꞌkxta vyeꞌna nu̱may je̱ ke̱e̱m je̱m tonu̱n viinm,
11 Ora, uma grande manada de porcos andava pastando ali junto do monte.
12 je̱tseꞌe je̱ ko̱ꞌo̱yjayuvapta̱jk je̱ Jesús du̱munooꞌkxtkti:
12 E os espíritos suplicavam-lhe: Manda-nos para os porcos, para entrarmos neles.
13 Yakjajtu̱xju̱du tseꞌe je̱ Jesús. Vanꞌit tseꞌe je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap pyítsumdini je̱m je̱ yaaꞌtya̱jk jyaꞌvin ka̱jxm je̱tseꞌe je̱ ke̱e̱m du̱tukta̱jkidi; nu̱me̱jtsk miijl joꞌn tseꞌe yꞌijtti je̱ ke̱e̱m. Vanꞌit tseꞌe nu̱jom je̱ ke̱e̱m kyu̱snoomdi je̱m tonu̱n viinm je̱tseꞌe yꞌanoꞌmidi je̱m ma̱ja̱ na̱ꞌaka̱ya jo̱o̱tm. Je̱p tseꞌe ñaxꞌo̱o̱ꞌkka̱jxtini.
13 Jesus lhos permitiu. Então os espíritos imundos, tendo saído, entraram nos porcos; e a manada, de uns dois mil, precipitou-se no mar, afogando-se.
14 Ku veꞌe du̱ꞌixti je̱ ke̱e̱m íxpada, noomp tseꞌe ña̱jkxti je̱tseꞌe o̱jts du̱ꞌavanvaꞌkxta je̱m kajpu̱n jo̱o̱tm je̱ts je̱m kam jo̱o̱tm. Je̱ nu̱may jayu tseꞌe o̱jts du̱ꞌixta juuꞌ veꞌe toojnju ko̱jtsju.
14 Fugiram os pastores e narraram o fato na cidade e pelos arredores. Então saíram a ver o que tinha acontecido.
15 Ku veꞌe jye̱ꞌydi joma veꞌe je̱ Jesús, vanꞌit tseꞌe du̱ꞌixti je̱ yaaꞌtya̱jk juuꞌ veꞌe je̱m jyaꞌvin ka̱jxm tu̱yꞌit je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap. Je̱m je̱ꞌe̱ veꞌe chu̱u̱na xá̱xani je̱ts ó̱yani je̱ vyinmaꞌyu̱n. Vanꞌit tseꞌe cha̱ꞌkidi.
15 Aproximaram-se de Jesus e viram o possesso assentado, coberto com seu manto e calmo, ele que tinha sido possuído pela Legião. E o pânico apoderou-se deles.
16 Pa̱n pa̱n jatyeꞌe du̱ꞌixtu, je̱ꞌe̱ tseꞌe tukmumaajntykju̱du vintso̱ veꞌe jyajtti je̱ ke̱e̱m je̱ts je̱ yaaꞌtya̱jk juuꞌ veꞌe je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap tu̱ñu̱vaatsjini.
16 As testemunhas do fato contaram-lhes como havia acontecido isso ao endemoninhado, e o caso dos porcos.
17 Vanꞌit tseꞌe je̱ jayu du̱munooꞌkxtkti je̱ Jesús je̱tseꞌe du̱tukvaatsnit je̱ yꞌitta je̱ ñaaxta.
17 Começaram então a rogar-lhe que se retirasse da sua região.
18 Ku veꞌe je̱ Jesús tya̱jki je̱m barco jo̱o̱tm, vanꞌit tseꞌe je̱ yaaꞌtya̱jk juuꞌ veꞌe je̱ ko̱ꞌo̱yjáyuvap je̱m jyaꞌvin ka̱jxm tu̱yꞌit, je̱ꞌe̱ tseꞌe munooꞌkxtkju je̱tseꞌe du̱ma̱a̱dat.
18 Quando ele subia para a barca, veio o que tinha sido possesso e pediu-lhe permissão de acompanhá-lo.
19 Ax kaꞌa tseꞌe je̱ Jesús du̱yakjajty. Jidu̱ꞌu̱m tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
19 Jesus não o admitiu, mas disse-lhe: Vai para casa, para junto dos teus e anuncia-lhes tudo o que o Senhor fez por ti, e como se compadeceu de ti.
20 Je̱m kajpu̱n ka̱jxmda juuꞌ veꞌe je̱m decápolisit yꞌit jo̱o̱tm, je̱m tseꞌe je̱ yaaꞌtya̱jk ñu̱jkx je̱tseꞌe du̱ꞌamaajntykvaꞌkxy nu̱jom juuꞌ veꞌe je̱ Jesús tyoon je̱ꞌe̱ ka̱jx. Atu̱va ato̱ki tseꞌe du̱tuktaandi.
20 Foi-se ele e começou a publicar, na Decápole, tudo o que Jesus lhe havia feito. E todos se admiravam.
21 Ku veꞌe je̱ Jesús vyimpijtnuva je̱m barco jo̱o̱tm je̱ja jadoꞌk ma̱ja̱ na̱ꞌaka̱ya paꞌayi, vanꞌit tseꞌe nu̱may je̱ jayu ñayꞌamojkijidi joma veꞌe je̱ꞌe̱.
21 Tendo Jesus navegado outra vez para a margem oposta, de novo afluiu a ele uma grande multidão. Ele se achava à beira do mar, quando
22 Vanꞌit tseꞌe toꞌk je̱ jayu ñu̱je̱ꞌyji juuꞌ veꞌe je̱p tsaptu̱jkp du̱nu̱vintsá̱nip, Jairo je̱ꞌe̱ veꞌe xya̱a̱j. Ku veꞌe je̱ Jesús du̱ꞌix, vanꞌit tseꞌe du̱vinko̱xkteni,
22 um dos chefes da sinagoga, chamado Jairo, se apresentou e, à sua vista, lançou-se-lhe aos pés,
23 je̱tseꞌe o̱o̱y du̱tunmunooꞌkxtk. Jidu̱ꞌu̱m tseꞌe vyaajñ:
23 rogando-lhe com insistência: Minha filhinha está nas últimas. Vem, impõe-lhe as mãos para que se salve e viva.
24 Vanꞌit tseꞌe du̱ma̱a̱di. Je̱ nu̱may jayu tseꞌe je̱ Jesús mya̱a̱tna̱jkx je̱tseꞌe du̱tunꞌatijmojktini.
24 Jesus foi com ele e grande multidão o seguia, comprimindo-o.
25 Je̱m tseꞌe toꞌk je̱ ta̱ꞌa̱xta̱jk vyeꞌna juuꞌ veꞌe makme̱jtsk joojntani du̱jaye̱jpp je̱ vinnu̱jkxju̱ paꞌam.
25 Ora, havia ali uma mulher que já por doze anos padecia de um fluxo de sangue.
26 Tá̱vani tseꞌe je̱ ta̱ꞌa̱xta̱jk o̱o̱y tyunyaktsaachpaaꞌtjada nu̱may je̱ tso̱ꞌyivata̱jk je̱ts tá̱vani veꞌe du̱tukmujokya̱jxni nu̱jom juuꞌ veꞌe yꞌixp jyayejpp, ax ni vinxu̱pa tseꞌe kyajo̱tka̱daꞌaky, nu̱yojkeꞌe yꞌo̱o̱ꞌktú̱v.
26 Sofrera muito nas mãos de vários médicos, gastando tudo o que possuía, sem achar nenhum alívio; pelo contrário, piorava cada vez mais.
27 Ta̱ tseꞌe du̱mo̱tu vyeꞌna ti veꞌe je̱ Jesús tyuump kya̱jtsp, je̱tseꞌe je̱ ta̱ꞌa̱xta̱jk jye̱ꞌy joma veꞌe je̱ Jesús je̱p ñaadup tso̱v je̱ja nu̱may jayu akujk, je̱tseꞌe je̱ vyit du̱to̱o̱jnji.
27 Tendo ela ouvido falar de Jesus, veio por detrás, entre a multidão, e tocou-lhe no manto.
28 Jidu̱ꞌu̱m tseꞌe ñaña̱ꞌmu̱xji: Tun ko̱o̱jyji xa ijk a̱tseꞌe ku̱ntá̱n xi vyit, jo̱tka̱daꞌakupts a̱tseꞌe.
28 Dizia ela consigo: Se tocar, ainda que seja na orla do seu manto, estarei curada.
29 Ku veꞌe je̱ vyit du̱ta̱a̱jn, tun jatyji tseꞌe je̱ pyaꞌam yꞌatú̱vini je̱tseꞌe je̱ ñiꞌkx je̱ kyo̱pk du̱jaꞌvi je̱ts ta̱ veꞌe je̱ paꞌam ñu̱vaꞌachju̱.
29 Ora, no mesmo instante se lhe estancou a fonte de sangue, e ela teve a sensação de estar curada.
30 Ku veꞌe je̱ Jesús du̱nu̱jaꞌvi je̱ts ta̱ veꞌe je̱ mya̱kkin du̱yaktún, vanꞌit tseꞌe vyaꞌku̱mpijt joma veꞌe je̱ nu̱may jayu, je̱tseꞌe vyaajñ:
30 Jesus percebeu imediatamente que saíra dele uma força e, voltando-se para o povo, perguntou: Quem tocou minhas vestes?
31 Vanꞌit tseꞌe je̱ yꞌixpa̱jkpata̱jk ña̱ꞌmu̱xjidi:
31 Responderam-lhe os seus discípulos: Vês que a multidão te comprime e perguntas: Quem me tocou?
32 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús je̱ nu̱may jayu du̱vinꞌixꞌapitsumku̱jx, je̱ꞌe̱ veꞌe yꞌixuvaampy pa̱n pa̱neꞌe to̱o̱jnju.
32 E ele olhava em derredor para ver quem o fizera.
33 Vanꞌit tseꞌe je̱ ta̱ꞌa̱xta̱jk tyuntsa̱ꞌkini je̱tseꞌe nu̱nmíppnup je̱ Jesús du̱vinko̱xkteni, je̱tseꞌe tyú̱vam juuꞌ du̱vaajnji ku̱x ñu̱jaꞌvipeꞌe vintso̱ veꞌe jyo̱tka̱daakni.
33 Ora, a mulher, atemorizada e trêmula, sabendo o que nela se tinha passado, veio lançar-se-lhe aos pés e contou-lhe toda a verdade.
34 Je̱tseꞌe je̱ Jesús ña̱ꞌmu̱xji:
34 Mas ele lhe disse: Filha, a tua fé te salvou. Vai em paz e sê curada do teu mal.
35 Ko̱jtspna tseꞌe je̱ Jesús vyeꞌna, vanꞌit tseꞌe je̱ jayu ñu̱je̱ꞌyjidi, je̱meꞌe je̱ tsaptu̱jkpit je̱ ñu̱vintsá̱n tya̱kꞌam cho̱o̱ꞌndi, je̱tseꞌe vyaandi:
35 Enquanto ainda falava, chegou alguém da casa do chefe da sinagoga, anunciando: Tua filha morreu. Para que ainda incomodas o Mestre?
36 Ax tun ko̱o̱jyji tseꞌe je̱ Jesús du̱mo̱tu je̱ts ti veꞌe yakvaajnjip je̱ tsaptu̱jkpit je̱ ñu̱vintsá̱n, vanꞌit tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
36 Ouvindo Jesus a notícia que era transmitida, dirigiu-se ao chefe da sinagoga: Não temas; crê somente.
37 Ax ni pa̱na tseꞌe du̱kayakjajtji je̱tseꞌe pyana̱jkxju̱t, je̱ Peedroji veꞌe je̱ts je̱ Santiago ma̱a̱t je̱ Juan juuꞌ veꞌe je̱ Santiago je̱ yꞌuts.
37 E não permitiu que ninguém o acompanhasse, senão Pedro, Tiago e João, irmão de Tiago.
38 Ku veꞌe je̱ Jesús jye̱ꞌy je̱m je̱ tsaptu̱jkpit je̱ ñu̱vintsá̱n tya̱kꞌam, vanꞌit tseꞌe du̱ꞌix je̱ts je̱meꞌe je̱ jayu o̱o̱y tyunne̱ꞌe̱mda, tyunyaꞌaxta, tyuntsaachvinmáyda.
38 Ao chegar à casa do chefe da sinagoga, viu o alvoroço e os que estavam chorando e fazendo grandes lamentações.
39 Ku veꞌe je̱ Jesús tya̱jki je̱p tu̱jkp, vanꞌit tseꞌe ña̱ꞌmu̱xjidi:
39 Ele entrou e disse-lhes: Por que todo esse barulho e esses choros? A menina não morreu. Ela está dormindo.
40 Je̱tseꞌe du̱nu̱xiikti du̱tukxiikti. Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús du̱yakpitsumku̱jx je̱ jayu. Vanꞌit tseꞌe du̱ma̱a̱di je̱ ónu̱k je̱ tyeeꞌ je̱ tyaak je̱ts je̱ yꞌixpa̱jkpata̱jk juuꞌ veꞌe mya̱a̱didu, je̱tseꞌe tya̱jki joma veꞌe je̱ kiix ónu̱k myaꞌaj.
40 Mas riam-se dele. Contudo, tendo mandado sair todos, tomou o pai e a mãe da menina e os que levava consigo, e entrou onde a menina estava deitada.
41 Vanꞌit tseꞌe je̱ kiix ónu̱k je̱ kya̱ꞌa̱j du̱ko̱o̱jnu̱kji je̱tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
41 Segurou a mão da menina e disse-lhe: Talita cumi, que quer dizer: Menina, ordeno-te, levanta-te!
42 Ax tun jatyji tseꞌe je̱ kiix ónu̱k pyojtu̱kni je̱tseꞌe yo̱ꞌyꞌukvaanni, ku̱x makme̱jtsk joojntani veꞌe. Atu̱va ato̱ki tseꞌe tyuntaandi je̱ jáyuda.
42 E imediatamente a menina se levantou e se pôs a caminhar {pois contava doze anos}. Eles ficaram assombrados.
43 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús ma̱kk ña̱ꞌmu̱xjidi je̱ts ni pa̱na veꞌe du̱kavaajnjadat, je̱tseꞌe du̱pavaajñ je̱tseꞌe je̱ kiix ónu̱k du̱yakkáydat.
43 Ordenou-lhes severamente que ninguém o soubesse, e mandou que lhe dessem de comer.Jesus de Nazaré
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.