Lucas 5
Ya̱ʼa̱ tseʼe je̱ nam ko̱jtstán juuʼ veʼe je̱ Nteʼyamˍ xyaktaajnjimdu je̱ nMa̱j Vintsá̱namda Jesucristo ka̱jx (MTONT) vs ARIB
1 Toꞌk nax tseꞌe je̱ Jesús vyeꞌna je̱ja genesarétit mya̱ja̱ na̱ꞌaka̱ya paꞌayi, vanꞌit tseꞌe vaꞌajts nu̱may je̱ jayu jye̱ꞌydi je̱tseꞌe tyunꞌatijmojkjidini ku̱x je̱ Nteꞌyam je̱ yꞌayookeꞌe yꞌamo̱tunaxuvaandup.
1 Certa vez, quando a multidão apertava Jesus para ouvir a palavra de Deus, ele estava junto ao lago de Genezaré;
2 Je̱tseꞌe je̱ Jesús du̱ꞌix me̱jtsk je̱ barco je̱ja ma̱ja̱ na̱ꞌaka̱ya paꞌayi, tá̱vani veꞌe pyítsumda vyeꞌna je̱ ajkx maakpada je̱tseꞌe du̱yakvaꞌatsta je̱ tyukꞌajkxꞌamaakin xuumda.
2 e viu dois barcos junto à praia do lago; mas os pescadores haviam descido deles, e estavam lavando as redes.
3 Toꞌk je̱ barco, je̱ Simón Peedrots je̱ꞌe̱ veꞌe jye̱ꞌe̱. Je̱m tseꞌe je̱ Jesús tya̱jki je̱tseꞌe je̱ Simón du̱nu̱u̱jmi je̱tseꞌe je̱ barco du̱jaaꞌkyakna̱tá̱kat. Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús yꞌa̱jxtk je̱m barco jo̱o̱tm je̱tseꞌe je̱ nu̱may jayu du̱yakꞌixpu̱k juuꞌ veꞌe je̱ja naxku̱jxta.
3 Entrando ele num dos barcos, que era o de Simão, pediu-lhe que o afastasse um pouco da terra; e, sentando-se, ensinava do barco as multidões.
4 Ku veꞌe je̱ jayu du̱muko̱jtsku̱jx, vanꞌit tseꞌe je̱ Simón du̱nu̱u̱jmi:
4 Quando acabou de falar, disse a Simão: Faze-te ao largo e lançai as vossas redes para a pesca.
5 Vanꞌit tseꞌe je̱ Simón yꞌatsa̱a̱jv:
5 Ao que disse Simão: Mestre, trabalhamos a noite toda, e nada apanhamos; mas, sobre tua palavra, lançarei as redes.
6 Ku veꞌe veꞌem du̱toondi, o̱o̱y tseꞌe je̱ ajkx may tyuntaajñ. Vanꞌit tseꞌe myupo̱jtiꞌukvaanni je̱ tyukꞌajkxꞌamaakin xuumda.
6 Feito isto, apanharam uma grande quantidade de peixes, de modo que as redes se rompiam.
7 Je̱m tseꞌe vyeꞌniva jadoꞌk je̱ barco ta̱m jaty joma veꞌe vye̱ꞌnada je̱ myujatyooꞌda. Vanꞌit tseꞌe du̱ye̱e̱jmjidi je̱tseꞌe pyutá̱kajadat. Kuts je̱ꞌe̱ veꞌe mye̱jtsti, vanꞌit tseꞌe du̱yakꞌojtsti o̱o̱y me̱jtsk je̱ barco, jave̱e̱ꞌn tseꞌe je̱p na̱ja̱a̱tp jyakunajxtini.
7 Acenaram então aos companheiros que estavam no outro barco, para virem ajudá-los. Eles, pois, vieram, e encheram ambos os barcos, de maneira tal que quase iam a pique.
8 Ku veꞌe du̱ꞌix je̱ Simón Pedro, vanꞌit tseꞌe du̱vinko̱xkteni je̱ Jesús je̱tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
8 Vendo isso Simão Pedro, prostrou-se aos pés de Jesus, dizendo: Retira-te de mim, Senhor, porque sou um homem pecador.
9 Je̱ꞌe̱ ka̱jx tseꞌe veꞌem du̱nu̱u̱jmi ku̱x atu̱va ato̱ki veꞌe je̱ Simón Pedro je̱ts je̱ myujatyooꞌta̱jk tyuntaandi ku̱xeꞌe o̱o̱y je̱ ajkx du̱tunyakpítsumdi.
9 Pois, à vista da pesca que haviam feito, o espanto se apoderara dele e de todos os que com ele estavam,
10 Je̱ꞌe̱ ma̱a̱tta tseꞌe je̱ Santiago je̱ts je̱ Juan, je̱ Zebedeo je̱ myajntkta̱jk, je̱ Simón tseꞌe mya̱a̱tmaaktu. Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús du̱nu̱u̱jmi je̱ Simón Pedro:
10 bem como de Tiago e João, filhos de Zebedeu, que eram sócios de Simão. Disse Jesus a Simão: Não temas; de agora em diante serás pescador de homens.
11 Ku tseꞌe je̱ barco du̱yakpítsumdini je̱p na̱ja̱a̱tp, vanꞌit tseꞌe du̱maso̱o̱ktini nu̱jom juuꞌ veꞌe yꞌíxtup jyaye̱jptup je̱tseꞌe je̱ Jesús du̱pana̱jkxtini.
11 E, levando eles os barcos para a terra, deixaram tudo e o seguiram.
12 Je̱m tseꞌe kajpu̱n ka̱jxm vyeꞌna je̱ Jesús je̱tseꞌe ñu̱je̱ꞌyji toꞌk je̱ jayu juuꞌ veꞌe leprapa̱jkjup. Ku veꞌe je̱ Jesús du̱ꞌix, vanꞌit tseꞌe du̱vinko̱xkteni je̱tseꞌe du̱munooꞌkxtk:
12 Estando ele numa das cidades, apareceu um homem cheio de lepra que, vendo a Jesus, prostrou-se com o rosto em terra e suplicou-lhe: Senhor, se quiseres, bem podes tornar-me limpo.
13 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús je̱ kya̱ꞌa̱j tyuknu̱ko̱o̱jnji je̱tseꞌe vyaajñ:
13 Jesus, pois, estendendo a mão, tocou-lhe, dizendo: Quero; sê limpo. No mesmo instante desapareceu dele a lepra.
14 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús pyavaajnji je̱ts ni pa̱na veꞌe du̱kavaajnjat. Vanꞌit tseꞌe du̱jaaꞌknu̱u̱jmi:
14 Ordenou-lhe, então, que a ninguém contasse isto. Mas vai, disse ele, mostra-te ao sacerdote e faze a oferta pela tua purificação, conforme Moisés determinou, para lhes servir de testemunho.
15 Ax nu̱yojk tseꞌe je̱ Jesús je̱ mya̱jin tyunvaꞌkxtkꞌatu̱u̱ts. Nu̱may tseꞌe je̱ jayu juuꞌ veꞌe nayꞌamojkijidu je̱tseꞌe du̱ꞌamo̱tunáxtat juuꞌ veꞌe je̱ Jesús kya̱jtsp je̱ts je̱ꞌe̱ veꞌe yakjo̱tka̱daꞌakjadat pa̱n pa̱n jatyeꞌe pa̱jkju̱dup.
15 A sua fama, porém, se divulgava cada vez mais, e grandes multidões se ajuntavam para ouvi-lo e serem curadas das suas enfermidades.
16 Ax may nax tseꞌe je̱ Jesús ñu̱jkx joma veꞌe kyapa̱ntsu̱u̱na, kyukeekpeꞌe je̱ nu̱may jayu je̱tseꞌe ñu̱jkx tsapko̱jtspa.
16 Mas ele se retirava para os desertos, e ali orava.
17 Toꞌk nax tseꞌe je̱ Jesús yakꞌixpu̱k vyeꞌna. Je̱m tseꞌe chu̱u̱niduva vyeꞌna je̱ fariseota̱jk ma̱a̱t je̱ tsaptu̱jkpit yakꞌixpa̱jkpata̱jk; je̱m je̱ꞌe̱ veꞌe cho̱o̱ꞌnda may viijn kajpu̱n ka̱jxm juuꞌ veꞌe je̱m galiléait je̱ts judéait yꞌit jo̱o̱tmda. Je̱m tseꞌe juuꞌ veꞌe tso̱o̱ꞌnduvap je̱m jerusaleenit kyajpu̱n ka̱jxm. Je̱ Nteꞌyam tseꞌe je̱ ma̱kkin mo̱o̱jyju je̱ Jesús je̱tseꞌe je̱ paꞌam jayu du̱yakjo̱tka̱daꞌaku̱t.
17 Um dia, quando ele estava ensinando, achavam-se ali sentados fariseus e doutores da lei, que tinham vindo de todas as aldeias da Galiléia e da Judéia, e de Jerusalém; e o poder do Senhor estava com ele para curar.
18 Vanꞌit tseꞌe jye̱ꞌydi vinkex je̱ yaaꞌtya̱jkta, je̱meꞌe maajntku̱n ka̱jxm du̱pavitsta toꞌk je̱ mojkpa jayu. Yakta̱kavaandup tseꞌe je̱p tu̱jkp, je̱ Jesús tseꞌe tyukvinkuvitsavaandup,
18 E eis que uns homens, trazendo num leito um paralítico, procuravam introduzi-lo e pô-lo diante dele.
19 ax kaꞌa tseꞌe yꞌukꞌitu̱paattini vintso̱ veꞌe tyá̱kadat ku̱x o̱o̱yeꞌe je̱ jayu tyunve̱ꞌnada. Vanꞌit tseꞌe pye̱jtti je̱m ta̱kniꞌkxm je̱tseꞌe du̱yakke̱e̱kti ve̱e̱ꞌn je̱ ta̱kna̱pa̱m, je̱tseꞌe je̱ mojkpa jayu du̱ku̱sta̱a̱ydi je̱ myaajntku̱n ma̱a̱t je̱ja nu̱may jayu akujk je̱ts je̱ja je̱ Jesús vyinkujk.
19 Mas, não achando por onde o pudessem introduzir por causa da multidão, subiram ao eirado e, por entre as telhas, o baixaram com o leito, para o meio de todos, diante de Jesus.
20 Ku tseꞌe je̱ Jesús du̱ꞌix je̱ts jaanchjaꞌvijidupeꞌe, vanꞌit tseꞌe je̱ mojkpa jayu du̱nu̱u̱jmi:
20 E vendo-lhes a fé, disse ele: Homem, são-te perdoados os teus pecados.
21 Vanꞌit tseꞌe je̱ tsaptu̱jkpit yakꞌixpa̱jkpata̱jk ma̱a̱t je̱ fariseota̱jk vyinmaaydi: “¿Pa̱nts ya̱ꞌa̱ veꞌe ya̱ jayu juuꞌ veꞌe je̱ Nteꞌyam du̱vinko̱jtspe̱jtp? Ni pa̱na xa veꞌe kyaꞌo̱ꞌyixju̱ je̱tseꞌe tyo̱kinme̱e̱ꞌkxu̱t, je̱ Nteꞌyamji veꞌe toꞌk.”
21 Então os escribas e os fariseus começaram a arrazoar, dizendo: Quem é este que profere blasfêmias? Quem é este que profere blasfêmias? Quem pode perdoar pecados, senão só Deus?
22 Ku tseꞌe je̱ Jesús du̱nu̱jaꞌvi vintso̱ veꞌe vyinmayda, vanꞌit tseꞌe du̱ꞌamo̱tutú̱vidi:
22 Jesus, porém, percebendo os seus pensamentos, respondeu, e disse-lhes: Por que arrazoais em vossos corações?
23 ¿Tis vineꞌe ka tsoꞌoxap, ku a̱tseꞌe je̱ jayu nnu̱u̱jma: “Meeꞌkx tseꞌe je̱ mto̱kin tyañ”, ukpu̱ ku a̱tseꞌe je̱ jayu nna̱a̱jmat: “Pojtu̱kni je̱ts jaamni”?
23 Qual é mais fácil? dizer: São-te perdoados os teus pecados; ou dizer: Levanta-te, e anda?
24 Je̱tseꞌe xnu̱jávadat je̱ts njayejpp a̱tseꞌe je̱ kutojku̱n yaja naxviijn je̱ts a̱tseꞌe je̱ jayu nto̱kinme̱e̱ꞌkxu̱t, a̱ts, je̱ Jayu Juuꞌ veꞌe Nu̱pa̱a̱mdu̱ka Ijtp.
24 Ora, para que saibais que o Filho do homem tem sobre a terra autoridade para perdoar pecados {disse ao paralítico}, a ti te digo: Levanta-te, toma o teu leito e vai para tua casa.
25 Jatyji tseꞌe pyojtu̱kni je̱ja je̱ nu̱may jayu vyinkujkta, je̱tseꞌe du̱pa̱kmojkni je̱ myaajntku̱n, je̱tseꞌe ña̱jkxni je̱m tya̱kꞌam, je̱tseꞌe je̱ Nteꞌyam du̱kuko̱jtsji je̱tseꞌe du̱yakma̱ji du̱yakjaanchi.
25 Imediatamente se levantou diante deles, tomou o leito em que estivera deitado e foi para sua casa, glorificando a Deus.
26 Atu̱va ato̱ki tseꞌe nu̱jom je̱ jayu tyanka̱jxti je̱tseꞌe je̱ Nteꞌyam du̱yakmá̱jidi du̱yakjaanchidi, vaꞌajts tsa̱ꞌkidup tseꞌe ñavyaajnjidi:
26 E, tomados de pasmo, todos glorificavam a Deus; e diziam, cheios de temor: Hoje vimos coisas extraordinárias.
27 Ku veꞌe je̱ Jesús kyajpu̱mpítsum, vanꞌit tseꞌe du̱ꞌix toꞌk je̱ kupa̱ꞌmu̱n pa̱kmojkpa juuꞌ veꞌe du̱xa̱a̱j Leví, je̱ja veꞌe chu̱u̱na vyeꞌna joma veꞌe je̱ kupa̱ꞌmu̱n du̱pa̱kmuk, je̱tseꞌe du̱nu̱u̱jmi:
27 Depois disso saiu e, vendo um publicano chamado Levi, sentado na coletoria, disse-lhe: Segue-me.
28 Vanꞌit tseꞌe je̱ Leví tyeni je̱tseꞌe du̱maso̱kka̱jxni nu̱jom juuꞌ veꞌe yꞌixp jyayejpp je̱tseꞌe je̱ Jesús du̱pana̱jkxni.
28 Este, deixando tudo, levantou-se e o seguiu.
29 Ku veꞌe je̱ it ñajxy, vanꞌit tseꞌe je̱m je̱ Leví tya̱kꞌam je̱ ma̱ja̱ kay je̱ ma̱ja̱ uuꞌk du̱yakꞌavaadi je̱ Jesús ka̱jx. Je̱m tseꞌe je̱ Jesús du̱ma̱a̱tkaajy du̱ma̱a̱tꞌuuk nu̱may je̱ kupa̱ꞌmu̱n pa̱kmojkpada je̱ts je̱ viijnk jáyuda.
29 Deu-lhe então Levi um lauto banquete em sua casa; havia ali grande número de publicanos e outros que estavam com eles à mesa.
30 Ax vanꞌit tseꞌe je̱ fariseota̱jk ma̱a̱t je̱ tsaptu̱jkpit yakꞌixpa̱jkpata̱jk du̱ko̱ꞌo̱yjaꞌvidi, je̱ꞌe̱ ka̱jx tseꞌe du̱nu̱u̱jmidi je̱ Jesús je̱ yꞌixpa̱jkpata̱jk:
30 Murmuravam, pois, os fariseus e seus escribas contra os discípulos, perguntando: Por que comeis e bebeis com publicanos e pecadores?
31 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús yꞌatsa̱a̱jv:
31 Respondeu-lhes Jesus: Não necessitam de médico os sãos, mas sim os enfermos;
32 Ka je̱ꞌe̱p xa a̱tseꞌe nnu̱miimp je̱ts a̱tseꞌe nyaaxjat je̱ jayu juuꞌ veꞌe tu̱v jáyuvidup joojntykidup; je̱ꞌe̱ a̱tseꞌe nnu̱miimp juuꞌ veꞌe tó̱kinax jayu, veꞌem tseꞌe vyinmayu̱mpijttinit je̱tseꞌe du̱maso̱o̱ktinit je̱ kyo̱ꞌo̱y joojntykinda.
32 eu não vim chamar justos, mas pecadores, ao arrependimento.
33 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús yakꞌamo̱tutu̱vi:
33 Disseram-lhe eles: Os discípulos de João jejuam freqüentemente e fazem orações, como também os dos fariseus, mas os teus comem e bebem.
34 Vanꞌit tseꞌe je̱ Jesús yꞌatsa̱a̱jv:
34 Respondeu-lhes Jesus: Podeis, porventura, fazer jejuar os convidados às núpcias enquanto o noivo está com eles?
35 Ax pyaaꞌtup tseꞌe je̱ xa̱a̱j ku a̱tseꞌe nko̱o̱ꞌkꞌijtnit ya̱ꞌa̱ ma̱a̱tta, vanꞌit tseꞌe tu̱u̱v yꞌayoojadat.
35 Dias virão, porém, em que lhes será tirado o noivo; naqueles dias, sim hão de jejuar.
36 Vanꞌit tseꞌe ya̱ tukmuꞌaꞌixmojkin du̱vaajnjidi:
36 Propôs-lhes também uma parábola: Ninguém tira um pedaço de um vestido novo para o coser em vestido velho; do contrário, não somente rasgará o novo, mas também o pedaço do novo não condirá com o velho.
37 Ni pa̱na xa veꞌe du̱kahꞌate̱ꞌmiva je̱ nam tsaaydum paꞌajk na̱a̱j je̱m pak ak apa̱jkin jo̱o̱tm. Pa̱n veꞌem xa veꞌe ku̱du̱tún, mupá̱jinupts je̱ꞌe̱ veꞌe je̱ ak, ax ko̱o̱jyji tseꞌe vyintó̱kiyu̱t je̱ tsaaydum paꞌajk na̱a̱j je̱ts je̱ ak apa̱jkin.
37 E ninguém deita vinho novo em odres velhos; do contrário, o vinho novo romperá os odres e se derramará, e os odres se perderão;
38 Je̱ꞌe̱ ka̱jx tseꞌe je̱ nam tsaaydum paꞌajk na̱a̱j yakpu̱m je̱m nam ak apa̱jkin jo̱o̱tm; ax veꞌem tseꞌe ni juuꞌa kyavintó̱kiyu̱t.
38 mas vinho novo deve ser deitado em odres novos.
39 Pa̱n pa̱n tseꞌe du̱ꞌookp je̱ tsaaydum paꞌajk na̱a̱j juuꞌ veꞌe potsnaxy, kaꞌa tseꞌe du̱ꞌuktso̱jkni u̱xꞌo̱o̱k juuꞌ veꞌe nam, ku̱x jidu̱ꞌu̱meꞌe vyaꞌañ: “Nu̱yojk o̱y xa je̱ꞌe̱ veꞌe juuꞌ veꞌe potsnaxy.” Nay veꞌempa tseꞌe je̱ jayu du̱katso̱kta je̱ nam ixpa̱jku̱n juuꞌ a̱tseꞌe ntukꞌixp.
39 E ninguém, tendo bebido o velho, quer o novo; porque diz: O velho é bom.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.