Lucas 5

Mangga Buang New Testament (MMO_WBT) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 + o 5:1-3 Mat 13:1-2; Mak 3:9-10; 4:1*Busin ti Yesu la hato naale betum Genesaalet nanyendangga, tombe hil ngeeyaata lambuuh yi tatup in nambe sil gango Anutu-te tanasin.
1 Certo dia Jesus estava na praia do lago da Galileia, e a multidão se apertava em volta dele para ouvir a mensagem de Deus.
2 Tonde yi de kaanu yuuhapim nando betum nanyendangga, lemu hil sen dako paahuung-ato ond latung kaanu nando de lala dalipis govak.
2 Ele viu dois barcos no lago, perto da praia. Os pescadores tinham saído deles e estavam lavando as redes.
3 Tombe lakala kaanu ango sen Simon-atêêto be nêêl vu Simon nambe seelin kaanu gato na lavuun daka, tonde mem nando lak kaanu de monanêêl tanasin vu hil.
3 Jesus entrou num dos barcos, o de Simão, e pediu que ele o afastasse um pouco da praia. Então sentou-se e começou a ensinar a multidão.
4 + o 5:4-9 Jon 21:3-8*Nêêl tanasin lung la tonde nêêl vu Simon nambe, “Ham gako kaanu gato na betum lavuun, de ham gaate govak dukana ond ham e gako paahuung.”
4 Quando acabou de falar, Jesus disse a Simão:
5 Tombe Simon nêêl vu nambe, “Omaaho Bop, hey aawiing kul bopaata businaandiin, le hey-ame hako paahuung ti le, lemu ganêêl om sale gaate govak dukanaah.”
5 Simão respondeu: — Mestre, nós trabalhamos a noite toda e não pescamos nada. Mas, já que o senhor está mandando jogar as redes, eu vou obedecer.
6 Om sil laate lukalaah tombe paahuung ngeeyaata lôôt lalukala be govak wiingin nambe bapuuh,
6 Quando eles jogaram as redes na água, pescaram tanto peixe, que as redes estavam se rebentando.
7 om sil laate namand in silate hil vaalu sen dando lak kaanu angôô-to in nambe lanaam in landôôvu sil, tombe sil lalaam-ambe laanjêêng paahuung lukala kaanu yuuh ahondoos, tombe kaanu yuuh ahondoos wiingin nambe davin na.
7 Então fizeram um sinal para os companheiros que estavam no outro barco a fim de que viessem ajudá-los. Eles foram e encheram os dois barcos com tanto peixe, que os barcos quase afundaram.
8 Simon Pita yi vaa-ju tombe hatung kaatu hôôk Yesu vaha de nêêl nambe, “O Omaaho Bop, ombaale diin in sak sa omaaho nipaya.”
8 Quando Simão Pedro viu o que havia acontecido, ajoelhou-se diante de Jesus e disse: — Senhor, afaste-se de mim, pois eu sou um pecador!
9 In Pita yi paahuung pin sen lakôô-ju tombe vindis lôôt, tonde hil sen dando having yii-to lavindis having.
9 Simão e os outros que estavam com ele ficaram admirados com a quantidade de peixes que haviam apanhado.
10 + o 5:10 Mat 13:47*Tombe yik Sebedi noow ayuuh Jems ayuuh Jon sen yaal o Simon-aso dawiing kul hôôk tii-to, ond yuuh lavindis lôôt having, tombe Yesu nêêl vu Simon nambe, “Game ganjêênin e, onavu gako omaahonôôn naambe onako paahuung-ato.”
10 Tiago e João, filhos de Zebedeu, que eram companheiros de Simão, também ficaram muito admirados. Então Jesus disse a Simão:
11 + o 5:11 Mat 19:27*Lung laa tonde lako kaanu be lalaah lonak, tombe lavuuh va pin-ande lala taamuyin Yesu be lala.
11 Eles arrastaram os barcos para a praia, deixaram tudo e seguiram Jesus.
12 Yesu la bayêên ti tonde omaaho ti nipayêês anipaya lôôt vu tapumin ninaavi pin, ond yi Yesu tombe hato pataav baambu neep voon hôôk vaha de kataangg nambe, “Omaaho Bop, lohvu gandôôvu sa be sa ningg naavi nivasa jak a?”
12 Certa vez Jesus estava numa cidade onde havia um homem que tinha o corpo todo coberto de lepra. Quando viu Jesus, o leproso se ajoelhou diante dele, encostou o rosto no chão e pediu: — Senhor, eu sei que o senhor pode me curar se quiser!
13 Tombe Yesu hambe nama lak yi de nêêl vu nambe, “Êê-e, lohvu saandôôvu hong, om ganim naavi nivasa jak.” Tombe yik payêês lung la pavis-ande nivasa lak.
13 Jesus estendeu a mão, tocou nele e disse: No mesmo instante a lepra desapareceu.
14 + o 5:14 Mak 7:36; Luk 8:56; Lev 14:1-32*Lung atonde Yesu vu kôôvu yi nambe, “Game naanêêl vaa-jo vu omaaho ti le, nganjo gana taato ganim naavi vu kul vaha sen datung salivangin-ato ti, de onggatung salivangin nohvu Mose-te tanasin nêêl-ato, in nambe mem hil lanjak ni naambe ganim naavi nivasa lak lung la.”
14 Então Jesus lhe deu esta ordem:
15 Le ma de Yesu banye la lohvu taaku pin, om hil baye-bayêên lasupin sil lalaam in nambe gango yite vakasin, de biing-ambe silate hil anilakin nind vasa jak,
15 Mas as notícias a respeito de Jesus se espalhavam ainda mais, e muita gente vinha para ouvi-lo e para ser curada das suas doenças.
16 + o 5:16 Mak 1:35*lemu busin vaalu ond yoo nala nando taaku lumbalaamb-ambe nalohak vu Anutu.
16 Porém Jesus ia para lugares desertos e orava.
17 Busin ti Yesu motaahu hil, tonde Palisai heey osin tanasin dangga-so heey sil vu taaku Galili osin Yudia de vu Yelusalem ond lalaam dandôô-ju, tombe Omaaho Bop-ate niwêêk hôôvu Yesu in nambe biing hil anilakin nind vasa dôôk.
17 Um dia Jesus estava ensinando, e alguns fariseus e alguns mestres da Lei estavam sentados perto dele. Eles tinham vindo de todas as cidades da Galileia e da Judeia e também de Jerusalém. O poder do Senhor estava com Jesus para que ele curasse os doentes.
18 Om vaheey laaku omaaho nipaling ti nama yuuh vaha nipayaa-to lak kaanye be lala in nambe lana gambe nanjip hôôk Yesu me vu bayêên alo.
18 Alguns homens trouxeram um paralítico deitado numa cama e estavam querendo entrar na casa e colocá-lo diante de Jesus.
19 Le ma de hil ngeeyaata lahilin vinavi, de mop sen sil baaku nilakin balup-ambe landukana vu Yesuu-to ma, om sil lalakala bayêên alu baandoni be sil kawiiy bayêên alu vuuti, tonde mem sil taaluuhin nilakin tii-jôôto osin kaanye la hato lukala hil lavuunaatôôv hôôk bayêên alo, tombe mem lambe la hato neep hôôk Yesu me.
19 Porém, por causa da multidão, não conseguiram entrar com o paralítico. Então o carregaram para cima do telhado. Fizeram uma abertura nas telhas e o desceram na sua cama em frente de Jesus, no meio das pessoas que estavam ali.
20 + o 5:20 Luk 7:48*Yesu lak ni nambe sil alondpayo la timu vu yi, om nêêl vu omaaho nipaling-anjo nambe, “Hali, gate nipaya ond sa kawiiy la.”
20 Jesus viu que eles tinham fé e disse ao paralítico:
21 + o 5:21 Luk 7:49; Ais 43:25*Tombe hil tanasin dangga-so laving hil Palisai-so yoo lakaas vu sil nambe, “Omaahôô-ju yi vaati ondeey wiingin nambe daanggôôl Anutu? Lati lohvu nambe kawiiy nipaya na? Yik Anutu timu yoo lohvu.”
21 Os mestres da Lei e os fariseus começaram a pensar: — Quem é este homem que
22 Tombe Yesu yoo lak ni nambe sil oo kand navu nambêênju, om nêêl laah vu sil nambe, “Nambe vaati sen ham akam navu vakasin nambêênja hôôk ham alompayo?
22 Porém Jesus sabia o que eles estavam pensando e disse:
23 De sa naanêêl vakasin ango tana in ham angge be ham anjak ni naambe nôôn keen? Sa naanêêl vu omaaho nipalinganjo naambe, ‘Gate nipaya ond sa kawiiy la’ ond ham-ame le anjak ni le. Nganjo sa naanêêl naambe, ‘Okandi baale be gana’ ond mem ham e anjak ni naambe nôôn keen.
23 O que é mais fácil dizer ao paralítico: “Os seus pecados estão perdoados” ou “Levante-se e ande”?
24 + o 5:24 Jon 5:8*Om peey-anjo ham anjak ni naambe Omaahonôôn Noow laam vu baandoni ond yoo tu danggakook vu voon in nambe kawiiy hil-ate va nipaya na.” Tonde nêêl vu omaaho nipaling-anjôôto nambe, “Sa naanêêl vu hong naambe okandi gako gate kaanye jak-ambe ganaah gambaam.”
24 Pois vou mostrar a vocês que eu, o Então disse ao paralítico:
25 Om kandi pavis hôôk sil amend, tombe vaahinin yite kaanye sen neep ak atombe hako be laah baan, tonde hako Anutu haale lak.
25 No mesmo instante o homem se levantou diante de todos, pegou a cama e foi para casa, louvando a Deus.
26 Tombe hil pin lavindis lôôt-ambe lako Anutu haale lak, tonde layêênin lôôt-ambe lanêêl nambe, “Gêên yaahe va nindoos ti yoow-o.”
26 Todos ficaram muito admirados; e, cheios de medo, louvaram a Deus, dizendo: — Que coisa maravilhosa nós vimos hoje!
27 Lung laa tonde monala tombe yi hil sen dako taakis-ato ti Liwi, nando hôôk bayêên sen dako taakis hôôk-ato, tombe nêêl vu nambe, “Ganaam taamuyin sa.”
27 Depois disso Jesus saiu e viu um cobrador de impostos, chamado Levi , sentado no lugar onde os impostos eram pagos. Jesus lhe disse:
28 Tombe havuuh yite va pin nando de kandi pavis-ambe la taamuyin Yesu.
28 Levi se levantou, deixou tudo e seguiu Jesus.
29 Liwi wiing vanôôn bopaata ti vu Yesu vu baan, tombe hil sen dako taakis-ato osin hil vaalu ngeeyaata lala dando having-ambe mondaya vanôôn-anju having yuuh Yesu.
29 Então Levi fez para Jesus uma grande festa na sua casa. Havia ali muitos cobradores de impostos, e outras pessoas estavam sentadas com eles.
30 + o 5:30 Luk 15:1-2*Tombe hil Palisai vaalu osin silate tanasin dangga-so ond layi tombe lanyuung lôôt vu Yesu-te maanggêêm-aso nambe, “Nambe vaati sen ham naha vanôôn osin ham nanum having hil sen dako taakis osin hil sen dawiing va nipayaa-to vaaluu-ju?”
30 Os fariseus e os mestres da Lei, que eram do partido dos fariseus, ficaram zangados com os discípulos de Jesus e perguntaram: — Por que vocês comem e bebem com os cobradores de impostos e com outras pessoas de má fama?
31 Tombe Yesu nêêl laah vu sil nambe, “Hil anind vasa ond me-dala vu dokta le, nganjo hil sen nind lakin-ato ond mem dala vu.
31 Jesus respondeu:
32 De sak same alaam in nambe naateey hil sen datee sil ak nambe sil anivasaa-to le, ma, sa laam in naateey hil anipaya in nambe sil langgilin londpayo.”
32 Eu não vim para
33 Tonde lanêêl vu Yesu nambe, “Jon-ate maanggêêm-aso dalakin sil in vanôôn-ande dando meep balon ngeeyaata de sil mondalohak la vu Anutu, de yik Palisai-te hil dawiing va timu, le nambe vaati sen gate maanggêêm-aso yoo mondaya vanôôn osin mondanum-ande me-dalakin sil in vanôôn e?”
33 Algumas pessoas disseram a Jesus: — Os discípulos de João Batista jejuam muitas vezes e fazem orações, e os discípulos dos
34 + o 5:34 Jon 3:29*Tombe Yesu nêêl vu sil nambe, “Hil lasupin lala in daapêêlis gaving omaaho ti in hako vêêh moos, ond ham-ame alohvu nambe naanêêl-ambe sil lanjakin sil in vanôôn e, le nama.
34 Jesus respondeu:
35 Nganjo busin ti le naatok naam atombe hil e lanôôh omaahôô-juuto na vêêl in yite hil, ond mem le lanjakin sil in vanôôn.”
35 Mas chegará o tempo em que o noivo será tirado do meio deles; então sim eles vão jejuar!
36 Tonde Yesu nêêl vakasin pakwesin ango vu sil nambe, “Tôômb ti nimbôôy-ambe ahembalap ak tombe kweek, ond omaaho ti me-le naakweek tôômb moos kamu ti in nambe naanduuh jakanaah nimbôôy e. Biing naambêênju ond le naakweek-ambe biliyak tôômb moos, tombe tôômb moos ayuuh nimbôôy-ame le nanjip ti le.
36 Jesus fez também esta comparação:
37 Tonde omaaho ti me-le naatooy wain moos dukana bik naavi nimbôôy e. Naambe kaasêêh dukana ond wain moos e buuk-ambe bapuuh bik naavi nimbôôy-anju biliyak-ande kaasêêh na.
37 Ninguém põe vinho novo em
38 Wain moos ond kaasêêh dukana bik naavi moos ond mem.
38 Não. Vinho novo deve ser posto em odres novos.
39 Tombe hil sen lanum wain bôôy lung laa-to ond me-dawiingin wain moos e, lanêêl nambe wain bôôy ond mem nivasa.”
39 E ninguém quer vinho novo depois de beber vinho velho, pois diz: “O vinho velho é melhor.”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.