Provérbios 29
mkw (MKW) vs NAA
1 Muntu yina ke mangaka bankebosolo ke salaka yintu-ngolo, yandi ke mwangana kaka na mbala mosi mpe yandi ke kuzwa ve lunyakusu.
1 Quem teima em rejeitar a repreensão será destruído de repente sem que haja remédio.
2 Ntangu bantu ya kudedama ke kumaka mingi, bantu ke yangalalaka, kasi ntangu muntu ya yimbi ke yalaka, bantu ke nyongaka.
2 Quando os justos se multiplicam, o povo se alegra; quando o ímpio domina, então o povo lamenta.
3 Muntu yina ke zolaka ndwenga ke yangidikaka tata ya yandi, kasi muntu yina ke vwandaka kintwadi na bantu ya kindumba ke bebisaka bimvwama ya yandi.
3 Quem ama a sabedoria alegra o seu pai, mas o companheiro de prostitutas desperdiça os bens.
4 Ntinu ke syamisaka yinsi ya yandi na ludedomo, kasi mfumu yina ke zengilaka bantu ya yandi bampaku mingi ke bebisaka yinsi.
4 O rei justo traz estabilidade ao país, mas o amigo de impostos o leva à ruína.
5 Muntu yina ke lebaka mpangi ya yandi me lebika mutambu na makulu ya yandi.
5 Quem lisonjeia o seu próximo está armando uma rede para os seus pés.
6 Na kati ya disumu ya muntu ya yimbi, ya kele na mutambu, kasi muntu ya kudedama ke vuukaka mpe ke yangalalaka.
6 Na transgressão do homem mau, há uma armadilha, mas o justo canta e se alegra.
7 Muntu ya kudedama zaba nsatu ya bamputu, kasi muntu ya yimbi kele ve na mayela ya kubakula yawu.
7 O justo se interessa pelo direito dos pobres, mas o ímpio não se importa com isso.
8 Bantu yina ke sekaka bampangi ke kotisaka muvusu na mbanza, kasi bantu ya ndwenga ke manisaka nkele.
8 Os zombadores alvoroçam a cidade, mas os sábios acalmam os ânimos.
9 Kana muntu ya ndwenga kusala lufundusu na kilawu, kana kilawu yina ningana to yandi kuseka, dyambu yina ke yilama ve.
9 Se o sábio discute com um insensato, quer este se enfureça, quer se ria, não haverá descanso.
10 Mivondi ke zolaka ve bantu ya kusungama, kasi bantu ya kulunga ke kebaka bawu.
10 Os homens sanguinários odeiam o íntegro, mas os retos procuram o seu bem.
11 Kizoba ke bumbaka ve nkele ya yandi nyonso, yandi ke lakisaka yawu na bantu nyonso, kasi muntu ya ndwenga ke kangaka ntima, yandi ke mangaka na kulakisa yawu.
11 O tolo derrama toda a sua ira, mas o sábio se domina e a reprime.
12 Kana mfumu ya yinsi ke na kundima mambu ya luvunu, bayina nyonso ke salaka na yandi kele bantu ya yimbi.
12 Se um governador dá atenção a palavras mentirosas, todos os seus servos virão a ser perversos.
13 Mputu na muntu yina ke nyokolaka bantu kele mutindu mosi, ni Yave pesaka luzingu na bawu nyonso zole.
13 O pobre e o seu opressor têm algo em comum: é o aos olhos de ambos.
14 Ntinu yina ke fundisaka bamputu na ludedomo, kimfumu ya yandi ke zingilaka bantangu nyonso.
14 O rei que julga os pobres segundo a verdade firmará o seu trono para sempre.
15 Bikoti mpe bankebosolo ke pesaka ndwenga, kasi mwana yina ke salaka mambu yina yandi zola ke talisaka mama ya yandi nsoni.
15 A vara e a disciplina dão sabedoria, mas a criança entregue a si mesma envergonha a sua mãe.
16 Ntangu bantu ya yimbi ke kumaka mingi, masumu ke kumaka mingi, kasi bantu ya kudedama ke tala kubwa ya bawu.
16 Quando os ímpios se multiplicam, multiplicam-se as transgressões, mas os justos verão a ruína deles.
17 Sungika mwana ya nge, nge ke vwanda na kizunu mpe yandi ke yangidika nge mingi.
17 Corrija o seu filho, e você terá descanso; ele será um prazer para a sua alma.
18 Kana balumoni ke dyaka ve, konso muntu ke sala mutindu yandi zola, kasi kyese na muntu yina ke sadila Musiku.
18 Não havendo profecia, o povo se corrompe; mas o que guarda a lei, esse é feliz.
19 Ba ke longaka ve kisadi kaka na bampova, ata ti yandi visa, yandi ke tumama ve.
19 O servo não se emendará com palavras, porque, mesmo que entenda, não obedecerá.
20 Kana nge tala muntu yina zaba kuzonza kondwa kuyindula, kasi kana muntu ke na kubanza ti yandi zaba nyonso, zaba ti kizoba me lutila yandi.
20 Você viu alguém que é precipitado no falar? Há mais esperança para um tolo do que para ele.
21 Kisadi yina ba lakisaka bumbote ya kulutila na bumwana ya yandi, ke tala ti yandi me kuma mwana.
21 Se alguém mimar o escravo desde a infância, por fim ele vai querer ser filho.
22 Muntu yina ke dasukaka mbangu ke nataka kuswana, muntu ya nkele ke salaka yimbi ya kulutila.
22 A pessoa colérica provoca discórdias, e quem facilmente fica irado multiplica as transgressões.
23 Lunangu ya muntu ke kululaka muntu, kasi mpeve ya kukuluka ke kotisaka muntu na kati ya nkembo.
23 O orgulho do ser humano o abaterá, mas o humilde de espírito obterá honra.
24 Kana nge vukisa nzila na muyibi, nge kele mutantu ya nge mosi, ata ti nge kudya ndefi nge lenda zonza ve mambu ya tsyelika.
24 Quem tem parte com um ladrão odeia a própria alma; mesmo ouvindo a maldição, permanece calado.
25 Kutala bantu boma ya kele mutambu, kasi muntu yina ke tula kivuvu ya yandi na Yave ke vwanda na lukengolo.
25 Quem tem medo dos outros cai numa armadilha, mas o que confia no está seguro.
26 Bantu mingi ke sosaka na kuyangidika bamfumu, kasi ni Yave ke salaka lufundusu ya mbote samu na konso muntu.
26 Muitos buscam o favor daquele que governa, mas a justiça do vem para todos.
27 Muntu ya kudedama kele ngazi samu na bantu yina kele ve ya kudedama, kasi muntu ya kusungama kele ngazi samu na bantu ya yimbi.
27 Para os justos, a pessoa iníqua é abominação, e o reto em seu caminho é abominação ao ímpio.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Provérbios 29, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.