Provérbios 13
mkw (MKW) vs VC
1 Mwana yina kele na ndwenga ke bumbaka bandongosolo ya tata ya yandi, kasi mwana yina ke na kisayi ke ndimaka ve bankebosolo.
1 Um filho sábio ama a disciplina, mas o incorrigível não aceita repreensões.
2 Muntu ya mbote ke kudyaka mbuma ya mambu yina ke basikaka na yinwa ya yandi, nsatu ya bayina ke yekulaka bampangi ni mambu ya ngolo.
2 O homem de bem goza do fruto de sua boca, mas o desejo dos pérfidos é a violência.
3 Muntu yina ke sala keba na yinwa ya yandi, ke keba luzingu ya yandi, kasi muntu yina ke kwendaka zonza kidi-kidi, ke zimbana.
3 Quem vigia sua boca guarda sua vida; quem muito abre seus lábios se perde.
4 Muntu ya bubolo ke na bansatu yina yandi lenda yangidika ve, kasi muntu yina ke zolaka bisalu ke kuzwa nyonso yina yandi ke sosa.
4 O preguiçoso cobiça, mas nada obtém. É o desejo dos homens diligentes que é satisfeito.
5 Muntu ya kudedama ke zolaka ve mambu ya luvunu, kasi muntu ya yimbi ke fingaka mpe ke talisaka bantu nsoni.
5 O justo detesta a mentira; o ímpio só faz coisas vergonhosas e ignominiosas.
6 Ludedomo ke kebaka muntu ya kusungama, kasi yimbi ke nataka musumuki na lufwa.
6 A justiça protege o que caminha na integridade, mas a maldade arruína o pecador.
7 Ba ya nkaka ke lakisaka ti bawu kele bamvwama, kasi ba kele na kima ve, kasi ba ya nkaka ke lakisaka ti bawu kele bamputu, kasi ba ke na bimvwama.
7 Há quem parece rico, não tendo nada, há quem se faz de pobre e possui copiosas riquezas.
8 Mvwama fwana kufuta mbongo samu na kuvuukisa luzingu ya yandi, kasi mputu ke lenda ve na kusala yawu samu ti yandi ke na kima ve.
8 A riqueza de um homem é o resgate de sua vida, mas o pobre está livre de ameaças.
9 Muntu ya kudedama ke lezimaka na nsayi, kasi muntu ya yimbi kele mutindu mwinda yina me banda na kufwa.
9 A luz do justo ilumina, enquanto a lâmpada dos maus se extingue.
10 Lunangu ke nataka kuswana, kasi ndwenga kele na bayina ke kuwaka malongi.
10 O orgulho só causa disputas; a sabedoria se acha com os que procuram aconselhar-se.
11 Kimvwama yina ba ke kuzwaka na nswalu ke zimbanaka mutindu mupepe, kasi yina ba ke kuzwaka malembe-malembe, yawu ke kulaka mpe malembe-malembe.
11 Os bens que muito depressa se ajuntam se desvanecem; os acumulados pouco a pouco aumentam.
12 Kana muntu ke na kivuvu ya kuzwa kima mpe yandi me kuzwa ve yawu na nswalu, yandi ke nyonga, kasi bansatu yina me salama kele mutindu yinti ya luzingu.
12 Esperança retardada faz adoecer o coração; o desejo realizado, porém, é uma árvore de vida.
13 Muntu yina ke kuwaka ve malongi, yandi ke zimbana. Kasi muntu yina ke zitisaka bantumunu ke kuzwa musendo.
13 Quem menospreza a palavra perder-se-á; quem respeita o preceito será recompensado.
14 Ndongosolo ya muntu ya ndwenga kele mutindu yinto ya luzingu, yawu ke salaka ti muntu kubwa ve na mitambu ya lufwa.
14 O ensinamento do sábio é uma fonte de vida para libertar-se dos laços da morte.
15 Mabanza ya mbote ke pesaka muntu bumbote, kasi nzila ya bantu ya yimbi kele ya mpasi.
15 Bom entendimento procura favor; o caminho dos pérfidos, porém, é escabroso.
16 Konso muntu yina ke na mayela ke banzaka ntete yandi kuyidika dyambu, kasi muntu yina kele ve na mayela ke yalumunaka buzoba ya yandi.
16 Todo homem prudente age com discernimento, mas o insensato põe em evidência sua loucura.
17 Ntumwa ya yimbi ke bebisaka, kasi ntumwa ya kukwikama ke tunga dyaka yina ntumwa ya yimbi bebisaka.
17 Um mau mensageiro provoca a desgraça; o enviado fiel, porém, traz a saúde.
18 Bumputu na nsoni kele ya muntu yina ke mangaka malongi, kasi nkembo na muntu yina ke ndimaka bankebosolo.
18 Miséria e vergonha a quem recusa a disciplina; honra ao que aceita a reprimenda.
19 Kana muntu me kuzwa kima yina yandi vwandaka na yawu nsatu, yawu ke yangidikaka ntima, kasi kubika yimbi kele mutindu kima ya nganzi samu na bantu yina kele ve na mayela.
19 O desejo cumprido deleita a alma. Os insensatos detestam os que fogem do mal.
20 Muntu yina ke vwandaka kintwadi na bantu ya ndwenga ke kuma na ndwenga, kasi muntu yina ke zolaka kuvwanda na bantu yina kele ve na mayela, ke bwabana mpasi.
20 Quem visita os sábios torna-se sábio; quem se faz amigo dos insensatos perde-se.
21 Kyadi ke landaka misumuki, kasi buyenge kele musendo ya bantu ya kudedama.
21 A desgraça persegue os pecadores; a felicidade é a recompensa dos justos.
22 Muntu ya mbote ke bikilaka batekolo ya yandi difwa ya mbote, kasi bimvwama ya musumuki ke bikanaka na maboko ya muntu ya kudedama.
22 O homem de bem deixa sua herança para os filhos de seus filhos; ao justo foi reservada a fortuna do pecador.
23 Bamputu ke kuzwa madya mingi na bilanga ya bawu, kasi bantu ya nkaka ke kufwaka kondwa kuvwanda ya kulunga.
23 É abundante em alimento um campo preparado pelo pobre, mas há quem pereça por falta de justiça.
24 Muntu yina ke bulaka ve mwana ya yandi, yandi zola yandi ve, kasi yina ke zolaka, yandi ke sosaka na kupesa kitumbu na mwana ya yandi.
24 Quem poupa a vara odeia seu filho; quem o ama, castiga-o na hora precisa.
25 Muntu ya kudedama ke kudyaka mpe ke yukutaka, kasi muntu ya yimbi ke kufwa nsatu.
25 O justo come até se saciar, mas o ventre dos pérfidos conhece a penúria.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Provérbios 13, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.