João 10

Mountain Koiali NT (KPX_TBL) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Iesuu tota loui avoe, “Seleveta di hoto mole louge evive. Ata oleu ovoe iadi ke udahala velemai tioholisito iadi edolei uvuve tiale keu vavoloe ata. Keu isivialeike mamoe vavoloai.
1 — Em verdade, em verdade lhes digo: quem não entra no curral das ovelhas pela porta, mas sobe por outro lugar, esse é ladrão e salteador.
2 Isito ata oleu iadie udaha kela velemai tiale keu mamoe nalievemale ata.
2 Aquele, porém, que entra pela porta, esse é o pastor das ovelhas.
3 Mamoe nalievemale ata kena tige udaha nalimale kena avuho udaha alavoge auna ke uvue tiniege au mamoe kebia igaegae iviabe ivilovei hohavege abuna hotove evisi lohoge auna holoevei tai.
3 Para este o porteiro abre, as ovelhas ouvem a sua voz, ele chama as suas próprias ovelhas pelo nome e as conduz para fora.
4 Auna kebia holoevei iadi ke halei abuho uli holisi tisege mamoe abuna ehovai tai. Kosealemo keau abu biage hoto ke evisi hilokalu.
4 Depois de levar para fora todas as que lhe pertencem, vai na frente delas, e elas o seguem, porque reconhecem a voz dele.
5 Mamoe keau bae ata mole ehovalivebene. Isito abuna ke aehai detuluvisi. Kosealemo keau ke hoto hilokaholilu.”
5 Mas de modo nenhum seguirão o estranho; pelo contrário, fugirão dele, porque não conhecem a voz dos estranhos.
6 Iesuu dovudovue hoto ke loui namigevege abu ke evisito ihuve hilokaholilu.
6 Jesus fez esta comparação, mas eles não compreenderam o sentido daquilo que ele falava.
7 Iesuu tota namigevei avoe, “Seleveta di la namigevege evive. Dau mamoe kebia iadie udaha.
7 Então Jesus disse mais uma vez:
8 Di lohoholisege ata degomoleau uli holisi lohoale keau vavoloe ataea. Keau isiviale mamoe malevei. Isito mamoe keau hotoeabe evioholilu.
8 Todos os que vieram antes de mim são ladrões e salteadores, mas as ovelhas não lhes deram ouvidos.
9 Dau mamoe kebiau tiveve udaha. Iale oleuoleu dae lohoale keabuna udaha kela velehovoge dana kebia malevege abuna ue dua vai.
9 Eu sou a porta. Se alguém entrar por mim, será salvo; entrará, sairá e achará pastagem.
10 Vavoloe atau lohoale isivialeike mamoe kebia malevei havei aiogevei. Isito dau lohoale isivialeike ukolikoli ovege abu kemo ue dua vai.
10 O ladrão vem somente para roubar, matar e destruir; eu vim para que tenham vida e a tenham em abundância.
11 “Dau mamoe nalievemale atae dua. Iale dana di mamoe kebiaho hatige vavoloe ata keu bae kebia malevelivebene.
11 — Eu sou o bom pastor. O bom pastor dá a vida pelas ovelhas.
12 Isito mamoe nalievemale atae toela kena mamoe kebia nalieveniege ovo aihanitena mamoe kebia aiogeveliho lohoge auna kebia halevei detitisi tai. Kosealemo ata keu mamoe kebia nalievemale ata seleve holioholinu. Iale kemo ovo aihanite kena mamoe kebia uagevei aiogevege abuna igaegaeai detuluvisi tai.
12 O mercenário, que não é pastor, a quem não pertencem as ovelhas, vê o lobo chegando, abandona as ovelhas e foge; então o lobo as arrebata e dispersa.
13 Malaha keu detitiale keu koseanu. Keu mamoe nalievemale biage seleve holioholinu. Iale kemoike ovoe toelau lohoge au mamoe halevei detitinu.
13 O mercenário foge, porque é mercenário e não se importa com as ovelhas.
14 Dau mamoe nalievemale atae dua. Ige di Mamau di vaveve hilokage data vaveveve hilokanu. Iale ke nahate di di mamoe kebia vaveve hilokaevenu. Ige abuta di vaveve hilokalu. Iale kemo dana di mamoe kebiaho hatai.
14 Eu sou o bom pastor. Conheço as minhas ovelhas, e elas me conhecem,
15 — ausente —
15 assim como o Pai me conhece, e eu conheço o Pai; e dou a minha vida pelas ovelhas.
16 Isito di mamoe degomoleau ua. Keau ovoe iadi mole biaea. Iale dana kebiata malevege abuna di hoto evisi di ehovai. Ige di mamoe keabuna bahata igaetolahai hala igae ke uvumo uge dana kebia nalievei.
16 Ainda tenho outras ovelhas, não deste aprisco. Preciso trazer também estas. Elas ouvirão a minha voz e, então, haverá um só rebanho e um só pastor.
17 “Di di ataho hatiliho negoale kemoike di Mamau daho isivi baluganu. Iale dana hatige di Mamana tota di etuvage dana hovelahai.
17 Por isso, o Pai me ama, porque eu dou a minha vida para recebê-la outra vez.
18 Atabeu bae di lu mage di bae hatilivebene. Isito di biagena di isivimo hatai. Di Mamau daho loui vuvune mai daoale kemo dana hatiniege tota vuvune kemo hovelahai.”
18 Ninguém tira a minha vida; pelo contrário, eu espontaneamente a dou. Tenho autoridade para entregá-la e também para reavê-la. Este mandato recebi de meu Pai.
19 Iesuu hoto kateale louge Diue kosiveau hoto kemo mole tasalievelu.
19 Por causa dessas palavras, houve nova divisão entre os judeus.
20 Ige degomoleau loui avoe, “Munanae toelau avuemo lohoge keu tilogoanu. Iale osialemoike la hotove evima.”
20 Muitos deles diziam: — Ele tem demônio e enlouqueceu. Por que vocês ouvem o que ele diz?
21 Isege degomoleau loui avoe, “Munanae toelau ataemo biloige au bae hoto kateale loulivebene. Munanae toelau avuemo uale kemo au oleve kateike vai ni kedute ke hoesehavonu.”
21 Outros diziam: — Este modo de falar não é de endemoniado. Será que um demônio pode abrir os olhos aos cegos?
22 Vani mole Diue vahaeho vani moleu lohonu. Subuta mole Diue ataeau vahaeholahai Dielusalemae dubu baluga hoesehavolu. Iale vagana bahata dabae vanila abuna vani ke huhulahai vahaeholahagei.
22 Celebrava-se em Jerusalém a Festa da Dedicação. Era inverno.
23 Iale vani kemo Iesuu Diue dubu baluga ke hedaka mole ivi Solomoni keve lamisi oai tima.
23 Jesus passeava no templo, no Pórtico de Salomão.
24 Ige Diue kosiveau lohoale evilikahavoi avuho loui avoe, “No vani moaga a hoto kemo dolodololahalu. Iale ana vadeumalela hoto seleve loui no namigevei. Aike noheho lounela. Au ana no ata tedaevemale kosive Keliso mena.”
24 Então os judeus o rodearam e disseram: — Até quando você nos deixará nesse suspense? Se você é o Cristo, diga francamente.
25 Kateai louge Iesuu namigevei avoe, “Avuike di subuta loui la namigevenu. Isito laeau di hoto maholilu. Dau di Mamae vuvunemo vikoe vaveve vaevege la elegevelu.
25 Jesus respondeu:
26 Isito la la uvu mai daemo mavoholilu. Kosealemo laeau di mamoe holioholilu.
26 Mas vocês não creem, porque não são das minhas ovelhas.
27 Di mamoe abuna di hoto evisi di ehovage dana kebia hilokaevei.
27 As minhas ovelhas ouvem a minha voz; eu as conheço, e elas me seguem.
28 Isi ukolikoli ovege abu bae haluvilivebene. Ige atabeu bae di adamo kebia malevelivebene.
28 Eu lhes dou a vida eterna; jamais perecerão, e ninguém as arrebatará da minha mão.
29 Di Mamau ata kebia malevei daonu. Di Mama keu ata bahata evigevenu. Iale atabeu bae adavemo kebia malevelivebene.
29 Aquilo que meu Pai me deu é maior do que tudo, e da mão do Pai ninguém pode arrebatar.
30 Kosealemo di Mama isi da noeau avuti igae.”
30 Eu e o Pai somos um.
31 Kateai louge Diue ataeau hovedevei mune malei isiviai hamai.
31 Os judeus mais uma vez pegaram pedras com a intenção de apedrejá-lo.
32 Katelahage Iesuu abuho loui avoe, “Di Mamau daho louge di laheho vaveve dua moaga vaevenu. Iale vaveve oletemoike la mune malei isiviai dahavoi.”
32 Mas Jesus lhes disse:
33 Ige Diue ataeau avuho loui avoe, “A vaveve dua vale kemo no isiviholialeike mune malei ahavoliho. Isito a Dilava ivi aiohavoale kemoike no isiviai ahavoi. Au ata unaha. Isito au a ebika ebagemai loui kosea, ‘Dau Dilava.’ Iale kemoike no isiviai ahavoi.”
33 Os judeus responderam: — Não é por obra boa que queremos apedrejá-lo, e sim por causa da blasfêmia. Pois, sendo você apenas um homem, está se fazendo de Deus.
34 Ige Iesuu namigevei avoe, “La menaka kemo abu subuta hoto koseale hisalilahalu. Avoe, ‘Dilavau loui avoe, Laeau dilavaea.’
34 Jesus disse:
35 Iale nahi hilokage Bukae Hotomo abu hisaliale hoto keu seleve. Iale kena vani bahata ugei. Hoto kemo Dilavau au ata tabageveale kebia au abuho loui avoe, ‘Laeau dilavaea.’
35 Se ele chamou deuses àqueles a quem foi dirigida a palavra de Deus — e a Escritura não pode falhar —,
36 Iale di Mamau di ebagemai di hanavoge di vatae lohonu. Iniale laheho loui kosea, ‘Dau Dilava mo.’ Iale osialemoike la daho loui kosea, ‘A Dilava ivi aiohavonu.’
36 então como vocês dizem que aquele que o Pai santificou e enviou ao mundo está blasfemando, só porque declarei que sou Filho de Deus?
37 Mesoho di di Mamae vaveve vaholige kemo bae la uvu mai daemo mavoholive.
37 Se não faço as obras do meu Pai, não acreditem em mim.
38 Isito di di Mamae vaveve vage la kemo la uvu mai daemo mavoholilu. Iale di vikoe vaveve vale kemo bae la uvu mavove. Ilive elike kemo di Mamau daiti usege di avuemo uale ke hilokave.”
38 Mas, se faço, e vocês não creem em mim, creiam pelo menos nas obras, para que vocês possam saber e compreender que o Pai está em mim e que eu estou no Pai.
39 Kateai louge abu isiviai mai kotai. Isito Iesuu adaeabe kabosevenu.
39 Então tentaram outra vez prendê-lo, mas ele se livrou das mãos deles.
40 Isi tiale Diodani e houi vaki mole tiale Dioniu subuta ata babatisogeveale keve ua.
40 Novamente Jesus se retirou para além do Jordão, para o lugar onde João batizava no início; e ali permaneceu.
41 Ige ata moagatahoeau avue loholu. Avue loholiale moleho loui avoe, “Dioniu vikoe vaveve vaeveholinu. Isito Dioniu ata ko vaveve louale hotove bahata keu seleve unaha.”
41 E muitos iam até ele e diziam: — João não fez nenhum sinal, mas tudo o que ele disse a respeito deste homem era verdade.
42 Hoto kateale louge ata moagaeau hoto ke evisi abu uvu mai Iesuemo mavoi ehovalu.
42 E naquele lugar muitos creram nele.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.