Romanos 2
Godeeyo To Tekepo (KKC) vs AAI
1 Nee odooso goo tokenee too ee ogoloso nayo wulo goo gooleeso o goo midiliso. Esino nayo takolone, Godeeye amapoo mo goo tokenee eyo nei tenalai eyo bei me, dee takalai tebile. Bei, nayo takolone, Godeeye nee odoowo goo tokenee eyo nei tenelai tekepo, dee takeliso. Esino goo egeesi taka maga, Godeeye nee goo tokenee eyo nei tenelai tekepo deliso. Bei, nonosee goo tokenee hedebe egeesee teliga.
1 Isan imih kwa isa men ef ta ema’am boro imaim kwanabat sabuw afa hai kakafih kwanasebmatar ubar kwanitih, anayabin nati kakafin ta’imon kwa auman kwasisinaf.
2 Esino Godeeye tokenee teli odoo eyo goo medee midili goo ee, iba gooleedooso.
2 Baise God turobe tafanamaim bat sabuw iyab kakafih tisisinaf isan baibatiyen ebitih i taso’ob.
3 Esiga nayo emegei dia goo midilone badolone, see nayo goo tokenee hedebe egeesi masi tomo siloga, no Godeeye kamana maga kasee pia dabalaisomo?
3 Imih o orot maiyow, sawar kakafin o kusisinaf na’atube sabuw tisisinaf isan o kubibatiyih o kunotanot God ana baibatiyen boro inahaiw?
4 Esino Godeeye nee goo goolee su wudulame no sooloo dolone mesie sabolo bamoloso. Esino no yayo sooloo deli goo ee goo mauwe deliso. Bei, Godeeye sooloo deli goo oso nayo goo tokenee teli ee pagalame egee ido du goo ee, no gooleedeleyo?
4 Ai o God ana baiwanbabanen, ana yawanan, ana yatenub i ku’i’itin furuw. Naatu o iwanbabani dogor baikitabirin isan enanawiyi kwa’i’itin ai en?
5 Esino nee sooloo ma kulodu koo mesili goo sabolo, osoloso goo goolee su wudulega pegeli goo oso Godee kamanalame ka moodooso. Esiga Godeeye kamana goo oso sibilei biame mapoo, yayo namapoo nei dala toowa tenelaiso. Goo egeesi maga biame omapoo yayo goo medee teiba midili goo ee woola yilige bigileiso.
5 Baise anayabin kwa i kwafokar naatu dogor kwahir, a baimakiy kwama kwatutu ra’at eyey ana Veya’amaim God ana yaso’ar bebeyan nab natit turobe’emaim tafaram boro nabibatiy kwana’itin.
6 Esiga Godeeye edebeeyo goo moodoo eyo nei ee medee tobuloso pileiso.
6 God boro ta’ita’imon abowabow ana fofonin a baiyan nit.
7 Esiga edebeeyo mesie sabolo goo tekepo tolone dobolone, Godeeye diba o howo woola odoo tekepo dalai goo sabolo, osoloso yayo gie badeli teneli goo ee esilone doga, nei Godeeye dimapoo kookaiyo badoboso gie badeli tenelaiso.
7 Sabuw iyab yatehnub hima gewasin tisisinaf, naatu marakaw, baifa’en, ma wanatowan tinunuwih boro ma’ama wanatowanin nitih.
8 — ausente —
8 Baise sabuw iyab i taiyuwih hai yawas tinunuwih, naatu turobe hikwahir kakafih tibi’ufunun, God ana gagamat naatu ana yaso’ar boro tafah yan nisuwai nare.
9 — ausente —
9 Sabuw iyab bowabow kakafih tisisinaf i boro bai’akir naatu biyababan gagamin maiyow hinab. Jew sabuw biyahimaim boro nabusuruf nan Ufun Sabuw biyahimaim nisawar.
10 Esino Godeeye odoo goo tekepo teli ee dokodoo poudoolone dimapoo mesie goo tenelaiso. Egeeseelone yayo daga Yu odoo mapoo egeesee moodooloso, osoloso see hamamee Yu odoonee mapoo egeesee moodoolaiso.
10 Baise sabuw iyab bowabow gewasih tisisinaf, God boro fair, baifa’en, borara’aten naatu tufuw nitih, Jew sabuw biyahimaim boro nabusuruf nan Ufun Sabuw biyahimaim nisawar.
11 Bei, Godeeye odoo susuga dia goo ee medee midileiso. Yayo wulo goo hediliwe midileime.
11 Anayabin God i ana fofoninamaim sabuw bai’ubaren ebitih, men ta aukoun ebatabatamih.
12 Esiga Yu odoonee odoo agayo Moseseeye tei magoo goo ee gooleedelega dobolone goo tokenee tolone doga, diba nosee dia goo tokenee eyo nei talaiso. Osoloso Yu odoo onosee, odoo agayo Moseseeye tei magoo goo ee gooleedoloso dobolone see goo tokenee tolone doga, Godeeye tei magoo goo sabolo tobulone dia goo tokenee eyo nei dimapoo tenelaiso.
12 Sabuw iyab ofafar ufunane hima kakafin hisisinaf auman boro baimakiy hinab. Naatu sabuw iyab ofafar babanamaim hima kakafin hisisinaf boro ofafar nibatiyih.
13 Bei, wulo tei magoo goo ee duloso debeli odoo diba Godeeyo howo woola tekepo koo doso. Esino odoo agayo tei magoo goo ee duloso mesimo silesibili odoo ee Godeeyo howo woola tekepo doso.
13 Anayabin sabuw i boro men ofafar tenonowaramaim nayamutufurih God matanamaim hinatitamih, en baise ofafar hinowar tibi’ufunun boro nayamutufurih.
14 Esiga Yu odoonee ee Moseseeye tei magoo goo ee diba gooleedele. Esino diayo goo tolone dobolone Moseseeye tei magoo goo oso taka sabolo tobuloso tolone doga, goo oso dia goo tokenee sabolo osoloso goo tekepo gooleedoloso egee do goo ee eligiliso.
14 Eteni Sabuw aurih ofafar i en, baise abisa i hai yawasamaim eo na’atube tisisinaf i hai ofafar turaban nati, basit i aurih ofafar anababatun i en.
15 Goo egeesi maga iba ogoso, tei magoo goo ee dibada sooloo ma kulodu olo hoguguloso ka doso. Bei, diayo goo tokenee toga, dia goo goolee oso dimapoo ebili goo teneliso. Osoloso nei diayo goo tekepo toga, dimapoo goomoga goo teneliso.
15 Anayabin kakafin gewasin kousibin ana not i ofafar na’atube dogoromaim ema’am boro a tur na’owen, a kakafin isan boro ubar nit nakusairi, naatu a gewasin isan boro natafafari.
16 Goo hagee goo midilei biame mapoo woola yilige bigileiso. Bei, biame omapoo Godeeye Yesu Keliso maga odoo susuga dia goo ee midilone, dia mada goo ee woola yilige bigileiso. To tekepo ayo hagee takoo oso goo hagee ka takooso.
16 Tur Gewasin iti ao’orereb na’atube boro namatar. Nati baibatebat ana veya God boro Jesu Keriso narubin sabuw hai not wa’iwa’irih etei boro nabow hinatit rerereb yah naya.
17 Esiga ayo Yu odoo nimapoo taka. Niba niso nediliyo tei Yu odoo dolone, Moseseeye tei magoo mapoo kibiloso debeli odoo deliso. Osoloso niba niso nediliyo Godee koola ogolone debeli odoo dolone si howeliso.
17 Baise kwa Jew sabuw kwarouw kwao, naatu ofafar tafanamaim kwabat God isan kwanao ra’at.
18 Osoloso Godeeye goomoga goo ee, niba olo gooleedooso. Bei, niba tei magoo ee hesigaloso goo tekepo sabolo, osoloso goo tokenee ogoloso gooleedalai ee niba olo gooleedooso.
18 God ana kokok sinaf isan i kwaso’ob, naatu kakafin gewasin hairi kusibin isan i ofafaramaim ebi’obaiyi.
19 Osoloso niso nediliyo takolone niba odoo howo neliga ee eli eligili odoo, dee gweliso. Osoloso neliga ma kulodu debeli odoo dia gadeebugu masi, dee gweliso.
19 Taiyuw kwaso’ob, kwa i matah fim hai nabatanayah, gugumin ma’ayah hai marakaw
20 Osoloso niba nosee goo medee koo gweli odoo sabolo, osoloso Godeeyo goo gooleedele poogoo odoo ee eligilei teiba, dee gweliso. Bei, niyo takolone, “tei magoo ee nimapoo teneeso doloso see tei goodee susuga ee niba olo gooleedooso,” deliso.
20 koko’aw sabuw hai roube’atenayah, bereberefiy hai bai’obaiyenayan, naatu ofafar wanawanan ana kinitur tutufin etei naatu turobe etei auman i kwaso’ob.
21 Esino niba kasi maga odoo abono eligilone see nisono eligilega ka pegeliyo? Bei, niso takolone, “Emegei dia bi heli na te,” dee takeliso. Esino niba see adaba bi heli tolone ka doso.
21 Sabuw kwabi’obaibiyih, baise kwa taiyuwiban kwabi’obaiyi ai en? A binanumaim kwao, “Men kwanabain” Baise o kubabain ai en?
22 Osoloso niyo takolone, “Adaba sobo sabolo osoloso giso sabolo goo heli na te,” dee takeliso. Esino niso goo egeesi tolone ka doso. Osoloso see gamenee godee dadabayo moodoo mapoo diya gowoolone debeliso. Esino niba see gamenee godeeyo moso mapoo dileso bi heli tolone ka doso.
22 Sabuw turahinah aawah ufun na isan i kuo’otanih, baise o turanah aawah ufuh kwenan ai en? Umataratar baifa’ifa’ih irouw kuo, baise hai kwafiren bar wanawanan o kubabain ai en?
23 Esiga niba niso nediliyo si hoowolone tei magoo goo ee gooleedoo, dee takeliso. Esino niyo tei magoo goo ee gababia maga Godeeyo hu tokenee peliso.
23 God ana ofafar isan i kuo’ora’ara’at, baise ofafar i’astu’ub God biya’ohow kubitiniban kui’itin ai en?
24 Godeeyo to booka mapoo hogugu oso egeesee takooso,
24 Buk Atamaninamaim iti na’atube hikirum, “Eteni Sabuw God wabin tibigigim anayabin kwa Jew sabuw asinafumaim.”
25 Tei takoo, no tei magoo goo ee dodolone badoga, kolo kweli goo oso no pidileiso. Esino nayo tei magoo ee gababuoga, no Godeeyo howo woola kolo koole poogoo odoo masi badalaiso.
25 O ofafar inabobosiyasiyar na’at, a’ar hi’a’afuw i boro nan ana’an gagamin namatar, baise ofafar ina’a’astu’ub, o a’ar kanabin hi’a’afuw ana’itin i afuwina’e.
26 Esiga kolo koole poogoo odoo oso tei magoo ee medee dodolone badoga, yo Godeeyo howo woola kolo koo odoo masi badalaiso.
26 Sabuw iyab hai ar kanabih men hi’afuw, baise ofafar eo biyunih na’atube tebobosiyasiyar, nati sabuw i sabuw iyab hai ar kanabih hi’a’afuw hinasairih.
27 Esiga Yu odoo nimapoo tei magoo goo sabolo osoloso kolo kookeli goo sabolo osee moloso. Esino niba tei magoo gababiliso. Goo egeesi maga edebeeyo kolo koolega poogoloso tei magoo ee dodolone badoga, odoo egee biaso niba odoo tokenee dalaiso.
27 Orot yait biyanane ana ar kanabin men hi’afuw, baise ofafar i ebobosiyasiyar, o boro nasiksairi, anayabin o i ofafar iso’ob naatu a’ar kanabin hi’afuw, baise ofafar men kubobosiyasiyar.
28 Nayo kolo kooloso egee bado goo oso no tei Yu odoo dee koo seeso. Bei, tei Yu odoo doloso badalai goo ee wulo kolo ma dokodoo koo moloso. Osoloso tei kolo koolai goo sabolo wulo kolo ma dokodoo koo moloso.
28 O yait Jew orot kumamatar i men biya ufunane hi’a’afuw imaim o ina Jew orot kumamataramih.
29 Esino tei Yu odoo dalai goo ee egeesi moloso. Edebeeyo Godeeyo howo woola tekepo badoga, goo oso yo tei Yu odoo doloso ka badoso. Osoloso tei kolo kweli goo ee wulo kolo ma dokodoo koo moloso, esino Dio Tei oso odoo sooloo ma kulodu opusomo dee ka seli. Esiga odoo egeesee seli ee odoo maga goomoga tolone koo doso, esino Godee maga goomoga tolone ka doso.
29 En baise, Jew orot anababatun i dogor wanawanan. Naatu afu’afuw anababatun i dogor wanawananamaim Anun Kakafiyin esisinaf, men biya. Naatu bora’ara’aten etei i Godane nan inab men orot biyahine.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.