Romanos 11
Godeeyo To Tekepo (KKC) vs AAI
1 Esiga goo ayo hagee takoo ee, Godeeye Isalael odoo gowoolone tei peegoo poogoosomo? Haye, pegele. Bei, anosee Isalael odoo. Osoloso anosee Eibalahameeyo amawe, Benyamineeyo bala ma kulodu badeli.
1 Ayu kwa abibatiyi: Kwanotanot Israel sabuw God kwahirih? Aiyabin! Ayu i Israel orot, Abraham ana rara’ane atufuw naatu au durun i Benjamin.
2 Osoloso Godeeye daga hesia odoo ee gowoolone peegoo pegele. Egeesi ma kulodu Godeeyo to booka mapoo hogugu oso Ilayaye taka ee medee goolee. Bei, Isalael odoo ee gowoolone Godee mapoo egeesee takaso,
2 God ana sabuw marasika nowanamih rurubinih men kwahirihimih. Buk wanawanan efan ta’amaim Elijah Israel sabuw isah gam God iu kwanotanot?
3 “Wiligi odoo Godee, Isalael odoo hagee biaso to namaga toloso kokodo takomo silesibili odoo ee piliguloso, see namapoo emegei di bi tenelame sili dousulu susuga sabolo guobuguso. Osoloso namaga to toloso kokodo takomo sili odoo hedebe ano badoso. Esino diayo anosee wooloomalame ka seeso,” dee takaso.
3 “Regah ifefeyan eo, “Regah a dinab orot etei hirouw himorob sawar, naatu a sibor hai gemogem i etei hikwayam hihururuw hire, ayu akisu’umo kutatabuw ama’am. Naatu boun i tesisinaftobon ayu hinarabu ana morobomih.”
4 Esino Godeeye Ilayayo to su mapoo kasee takasomo? Yayo Ilaya mapoo egeesee takaso, “Amapoo tei teli odoo hedebe nayo koo badoso. Bei, mo odoo 7,000 doso, diba gamenee godee Bal deli eyo hu dokodoo koo poudili,” diso.
4 Baise God Elijah iya’afut eo, “Ayu au bai’ufununayah sabuw etei seven thousand iyab Baal men hikwakwafir i tema’am.”
5 Esiga epedee hamapoo osee moloso, Isalael odoo haga susuga oso Godee maga peegoo kukulo dile. Esino Isalael odoo abo yayo sooloo dolone pidi maga yimapoo tei talame diba olo hesiaso.
5 Ef i nati ta’imon boun emamatar. Sabuw matanta’amo iyab God ana manaw ana kabeberamaim rurubinih i tema’am.
6 Esiga Godeeye sooloo dolone pidili maga o odoo hesieliso. Egeesi ma kulodu diayo goo tekepo tolone doga koo seli. Bei, Godeeye odoo hesieli goo ee wulo edebeeyo goo tekepo tolone doga ka hesieli diepi, nei yayo sooloo dolone pidili goo ee goo mauwe meliyo.
6 I ana roubinen i manaw kabeber tafanamaim bat esisinaf. Men sabuw hai bowabowamaim. Anayabin God ana roubinen sabuw hai bowabowamaim na’itin narurubiniyih na’at, nati manaw kabeber i yabin en.
7 Esiga Isalael odoo oso dieso nediliyo Godeeyo howo woola tekepo dabalame diya kitulugiliso. Esino diba goo hagee tele. Esino hedebe Godeeye hesia ono yayo o howo woola olo odoo tekepo diso. Esino odoo aboso Godeeyo to dulei gowoolone mesile poogooso.
7 Ana itinin nati isan, Israel sabuw abisa isan hinot hinunuwet men hitita’urimih, baise sabuw matan ta God rurubinihiwat hinunuwih hitita’ur. Sabuw turin God ea’afih tainih gogor naatu dogoroh fokar.
8 Bei, Godeeyo to booka mapoo hogugu oso Isalael odoo dia goo maga egeesee takaso,
8 Buk Atamaninamaim eo na’atube,
9 Egeesi ma kulodu Deibidiye dia goo maga egeesee takaso,
9 Naatu David eo na’atube,
10 Osoloso diayo egele pagalame,
10 Matah kubofafar, saise men hinanuw,
11 Esiga ayo see tobu hageesee ka takooso, Isalael odooso Keliso gowe goo maga diba olo tokenee pasomo? Haye, egeesee sele. Esino dia goo tokenee maga Yu odoonee dia gie badeli pidiliso, Yu odooso goo egee ogoloso see Yu odoonee mapoo koolone doga, see diayo Yesu mapoo tei ka talame.
11 Abibatiy maiye. Israel sabuw ah rusukun hire’er boro na’atuka hina’in? En anababatun! Baise boro hinamisir maiye. Anayabin i hai ra’iyemaim ef botawiy yawas gewasin na Ufun Sabuw hibai, isan imih Israel sabuw isah tibibobowen.
12 Esiga Yu odooso eli dooboo dagadi goo maga Yu odoonee pidiso. Esino Yu odooso dieso eli dooboo dagadi maga see Godee mapoo siboga, biame omapoo nei Yu odoonee dia gie badeli diya pidileiso.
12 Jew sabuw hai kakafihimaim baigegewasin gagamin tit tafaram etei ebaib. Naatu i ayubih ana kasiyomaim Ufun Sabuw baigegewasin gagamin na’in suware tebaib. Imih Israel sabuw moumurih na’in hinarur ana veya baigegewasin i boro gagamin na’in hinab.
13 Esiga ayo see tobu epedee hamapoo Yu odoonee nimapoo taka, Yu odoonee niba halo diye di odoo ee aso. Esiga tou Godeeye amapoo tenee hagee ayo goomoga sabolo ka tomo siloso.
13 Boun i kwa Ufun Sabuw isa ao. Ayu iti na’atube kwa Ufun Sabuw a tur abarayan ana ma’am, ayu iti bowabow wanawananamaim boro anasinaftobon anabow gewas.
14 Esiga a gooleedele, ayo Yu odoonee halo tou too ee ogoloso, tei mo odoo Yu odooso koolone Godee mapoo sibadalai malaiso. Egeeseega, yayo dia gie badeli pidileiso.
14 Saise imaim anotanot au sabuw Jew hita’it ra’ahu hinanugigir ibo hinan yawas hinab.
15 Esiga niba olo gooleedooso, Godeeye Yu odoo dimapoo miligi piaso. Goo egeesi maga Godeeye Yu odoonee ee see o odoo doloso dabalame yimapoo gilimado simiso. Esiga hamamee Godeeye Yu odoo ee yimapoo gilimado siboga, diayo kookaiyo gie badeli talaiso. Goo egee odoo wediaso see gie badeli too egeesi masi moloso.
15 Anayabin Jew sabuw kouh God hibitinimaim, tafaram wanawanan sabuw God ana rakit hima’am botabirih hina bairi hitounuw. Imih God sabuw bairi tibitounuw ana veya, ana itinin i sabuw murumurubih bow na yawas ebitih maiye na’atube.
16 Esiga niba ege, niyo wo wogai mapoo soo ee pepooko podoloso Godeeyo dalame peegoo magooga, wo wogai mapoo soo toowa onosee Godeeyo dalaiso. Osoloso homo onosee egeesi moloso, homo too ee Godeeyo dalame yimapoo teneega, o dee onosee Godeeyo dalaiso.
16 Rafiy kafuf imasib reban sibor kuyayara’ah, kafuf tutufin etei i kakafiyin matar, naatu ai wairoron turin God ana sibor inabitin na’at, famefamen auman i nowan himatar.
17 Esiga Yu odoo ee olipi homo dadabayo segei dee egeesi masi doso. Osoloso Yu odoonee ee olipi homo dobudu meli dee egeesi masi doso. Esino olipi homo dadabayo segei dee abo Godeeye kookoobuguloso, see dobudu meli olipi homo eyo dee koodo sibileso ogusaso. Esiga Yu odoonee niba egeesi masi badoso. Godeeye niba homo dadabayo segei mapoo olo ogusugaso. Esiga olipi homo dadabayo segei oso nimapoo gie ka tenemoloso.
17 Kwa Ufun Sabuw a’itinin i kutor olive famefamen na’atube. Baise hi’afuw umatanum olive famenamaim hituwituw hikuboubunih hiyen, imih boun kwa i Jew sabuw hai yasisir turin kwabai kwabiyasisir.
18 Esino olipi homo dadabayo segei masi dee peegoo kookoobugume, see Yu odoonee niyo o debi mapoo ogusugaloso egee molo goo omaga, niso nediliyo si haga na howee. Bei, niyo homo too mapoo gie badeli koo teneli. Esino tooso dee nimapoo gie badeli ka teneli.
18 Isan imih sabuw nati ai famehibe hi’afuw hire’ere men kwananuw furuwih kwani’o’orotomih. Anayabin kwa i ai famefamen, naatu ai famen ana fair i ai anane ana fair ebaib.
19 Esiga niyo hageesee takalai malaiso, “Iyo o debi talame homo dee egee olo peegoo kookoobuguso.”
19 Kwa boro iti na’atube kwanao, “Ai famen hi’afuw hisaroun, imih ayu boro i ana efanin anab hinitutuwu.”
20 Egeesi ma kulodu niyo tei takoo. Bei, Yu odooso tei telega poogoloso doboome ogoloso homo dee masi peegoo kookoobuguso. Eseme niyo tei too maga homo dee kobugu su omapoo olo ogusugaso. Esiga niba goo omapoo niso nediliyo si haga na howee. Esino niba ebia sabolo debee.
20 Nati i turobe. Nati sabuw ai famehibe hi’afuw hibisaroun, anayabin men hitumatum, kwa i kwaitumatum imih kwana hai efan kwabai. Baise nati isan men kwanio’oro’ot.
21 Bei, Godeeye homo tei o deedee peegoo kookoobugu egeesi masi solone niyo tei telega doga, niba nosee peegoo egeesee kookoobigileiso.Homo dee koodo sibileso, homo hee mapoo ogusa|alt="grafting" src="46_Rom11.17_Grafting.tif" size="col" ref="11:17-21"
21 Anayabin Jew sabuw i ai famen anababatun men yawananih, baise e’afuw isaroun, imih kwa auman boro men nayawanan nihamiy kwanama’amih.
22 Esiga niba medee goolee, Godee diya mesie, osoloso Godee yo goo tokenee mapoo diya goweli. Esiga yayo Yu odoo abo yimaga peegoo diyadee eyo nei dimapoo dala teneliso. Esino niyo yayo mesili goo mapoo tei toloso osee doga, Godeeye nei nimapoo mesileiso. Esino niyo yimapoo tei telega doga, Godeeye niba homo dee masi peegoo kobigileiso.
22 Imih God ana kabeber naatu ana yaso’ar hairi kwana’itin. Sabuw iyab kakafin sinafuyah God nati sabuw isah i yan esoso’ar, baise kwa isa i ekakabeber. Naatu i ana kabeberamaim kwanama’am na’at i mar etei ana gewasin kwanama. Baise men imaim kwanama’am kwa i boro na’afuw nabosairi kwanatit.
23 Egeesi ma kulodu Yu odooso see Godee mapoo tei toga, Godeeye diba see tobu homo dee masi todileso, dieso ogusuga melee omapoo ogusugileiso. Bei, goo hagee moodoolai Godee mapoo kitulugu moloso.
23 Sabuw nati hinamatabir maiye hinabusuruf God hinabitumitum, boro nabow hai efanamaim naya. Anayabin God ana fair ema’am karam boro nasinaf.
24 Esiga niba medee goolee, Yu odoonee niba olipi homo dobudu meli dee koodoloso see olipi homo dadabayo segei mapoo ogusuga masi ka moloso. Esino homo eyo goolee egeesee koo oluguli. Yu odoo ee tei olipi homo dadabayo segei o dee egeesi masi doso. Esiga Godeeye olipi homo dadabayo segei o dee peegoo kookoobugu ee see dieso olugulee mapoo ogusugilei yimapoo haga kodianee.
24 Kwa Ufun Sabuw, kwa i kaiyar olive famen na’atube kwama’am hi’afuw kwana umatanum olive famenamih hitutuwi. Naatu Jew sabuw i umatanum olive na’atube. Isan imih God karam ai famefamen anababatun hitagagagir ti’inu’in boro nabow nitutuwen maiye.
25 Esiga tei telaga odoo emegei, goo mada magoo melee ayo nimapoo woola taka, egeeseega niba niso nediliyo si howelega dabalame. Egeesi ma kulodu goo mada melee ee hagoso, Godeeye koo mesili goo ee Isalael odoo abo mapoo teneeso. Esino goo ogoso kookaiyo osee malaime. Esino Yu odoonee Godeeye daga hoogoo hesia sabolo tobuloso, diayo Yesu mapoo tei toloso doga, hamamee koo mesili goo dimapoo egee molo ee pagalaiso.
25 Ayu akokok iti tur ana kirikirifot i kwanaso’ob gewas, saise men kwa akis not wairafih kwanarouw kwana’omih. Israel sabuw afa dogoroh i fokar, imih boro nati na’atube hinama nanan Ufun Sabuw runamih hio ana fofonin hinan hinarun.
26 Osoloso diayo tei too ee ogoloso, nei Isalael odoo susuga dia gie badeli pidileiso. Bei, Godeeyo to booka mapoo hogugu oso egeesee takooso,
26 Ef iti na’atube namatar saise Israel sabuw etei boro niyawasih, Buk Atamaninamaim iti na’atube eo.
27 Osoloso ayo dibolo to magoo ee dodolone,
27 “Naatu
28 Esiga epedee hamapoo Yu odoo aboso to tekepo mapoo gowoolone Godee mapoo ha tolone ka doso. Goo egeesi maga to tekepo ee Yu odoonee nimapoo simiso. Esino Yu odoo ee Godee tei eyo hesia odoo oso. Bei, Yu odooso tei Godee o odoo doloso dabalai goo ee Godeeye dia amawe dio daga debei mapoo to olo edidi magooso. Goo egeesi maga Yu odoo dimapoo Godeeye gooma ka moloso.
28 Israel sabuw hina God ana rakit na’atube himatar, saise Tur Gewasin kwa Ufun Sabuw isa tan. Baise Israel i God ana rourubinen sabuw, imih God ebiyabuwih anayabin uwahinah oro’orot wabih gagamin.
29 Bei, Godeeye tei o odoo hesialoso, yayo emegei di bi dimapoo wulayo teneega, yo o goo goolee see su koo widili.
29 God men kafa’imo siwar bitih umahimaim bosair naatu ana sabuw rurubinih isah nuhin burumih.
30 Esiga Yu odoonee niyo daga Godee gowoolone debeiso. Esino see Yu odooso Godee gowoome, nei Godeeye see Yu odoonee niba sooloo dalaso.
30 Baise kwa Ufun Sabuw marasika God fanan kwasair, baise boun ana kabeber i’obaiyi kwa’i’itin, anayabin Israel sabuw fanan hisair.
31 Esiga niyo daga Godeeyo to gowoolone debei egeesee solone, epei see Yu odooso Godeeyo to gowoolone ka doso. Esino Godeeye niba sooloo dala egeesee solone, hamamee see Yu odoo nosee egeesee sooloo dalaiso.
31 Naatu ef i ta’imon, kabeber nati kwakwabaib i boun Jews sabuw auman God i’obaiyih ti’i’itin.
32 Esiga Godeeye odoo susuga ee goo tokenee ma kulodu olo holoogooso, see hamamee dimapoo yayo sooloo deli goo ee eligilame.
32 Anayabin sabuw etei hibifanasair isan God ibasit hifanasair, saise hai fanasairane etei’imak takabibirih.
33 O, tei takoo. Godeeyo goo goolee sabolo osoloso yayo gooleedoo ee diya toowa osoloso diya goodomou. Esiga edebeeyo yayo to magoo eyo bei sabolo, osoloso o goo ee gooleedalai koo tebili.
33 Yowe! abifofofor men kafaita,
34 Bei, Godeeyo to booka mapoo hogugu oso egeesee takooso,
34 O yait Regah ana not iso’ob?
35 Osoloso Godeeye yimapoo nei tenelame,
35 O yait God a sawar itin,
36 Bei, bi susuga ee Godeeye moodoo. Osoloso bi susuga yayo medee ka bamoloso. Osoloso bi susuga ee o. Esiga odoo susuga oso hedebe o hu dokodoo poudoolone kookaiyo osee dabalai tekepo. To hagee tei goo.
36 Anayabin sawar tutufin etei hai an i God,
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.