Tiago 1

Inoke-Yate NT (INO_TBL) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Nakaeya Yemisi'na Anumaya Koti'ae Anumayati Yisasi Kalaisi'ae ali'ya ve'ka'animo'na mani avo ka'na lapamoe. Yisasiteka lapaipa ami'naya Isaleli vaya lapa'kaeya Yisasi ke ne'afitapa kuma aepatapi ataletapa fate fate mopale u'naya vaya'mokitapae mani ke ka'na nelapamoe. “Kanale ya hutapa mai'nafe?” hu'na falu fala hunelapatoe.
1 Eu, Tiago, servo de Deus e do Senhor Jesus Cristo, envio saudações a todo o povo de Deus espalhado pelo mundo inteiro.
2 Nepu nasa'nimokitapa aki'ae aka'ae kana ya lapa'kaeyate fole aiseana ma lapa'kesa afeo “Inanimona amuse'kase hisuna yane.” hutapa heo.
2 Meus irmãos, sintam-se felizes quando passarem por todo tipo de aflições.
3 Kana ya fole aiseana Anumaya Koti'a “Lapaipa akola nami'nafi o'nami'nafi?” huno ano lapavataka huno lapa'ke ne'keanaketapa ani kana ya fole aiseana ani kana yapati hetitapa lo'kiya vaisaya ya alikae.
3 Pois vocês sabem que, quando a sua fé vence essas provações, ela produz perseverança.
4 Mi'ko afina hetitapa lo'kiya vai yatapimo'a lo'kiya vaiseana Anumaya Koti aulakalena “Lapa'kaeya ho'kalapate'ne.” huno hisiketapa kositapa ala vaya'ake maikae.
4 Que essa perseverança seja perfeita a fim de que vocês sejam maduros e corretos, não falhando em nada!
5 Lapa'kaeya folakapati mako ve'kamo'a akai'a akenopa ha ole'nisikeno'aena “Ani ya alisoe.” huno'aena Anumaya Kotiteka ke huno afikesikeno amike. Anumaya Koti'a ala aya'ae ve'ka mai'neanakeno mi'ko afike'naya vaya ke o'apama'kikeanakeno afa'a lusi ya apamike. Ani apa'kenopa halesea yana apamike.
5 Mas, se alguém tem falta de sabedoria, peça a Deus, e ele a dará porque é generoso e dá com bondade a todos.
6 Apamikea'maki Anumaya Kotife “Lamake namike.” huno afino aipafi ne'maleno ke huno afikese. “Ke hisoa yana namisifi o'namisifi?” huno aole akesa o'afise. Aole akesa afisea ve'kamo'a hake li'mo'a hea kava huno yasimo'a ani lina avaleno uteno eteno nehea kava nehe.
6 Porém peçam com fé e não duvidem de modo nenhum, pois quem duvida é como as ondas do mar, que o vento leva de um lado para o outro.
7 Ani kava nehea ve'kamo'a aole akesa hane'nikeno ani havi aku akesamo'a avaleno yakalekeno mako'ke kate no'vea yafe ani akufa vaya'moki ina akufa apa'kesa afisae “Anumaya Koti'a mako'ke ya o'namike.” hu'a apa'kesa afisae.
7 Quem é assim não pense que vai receber alguma coisa do Senhor,
8 — ausente —
8 pois não tem firmeza e nunca sabe o que deve fazer.
9 Moni afeno'api o'male vaya'moki Anumaya Kotife afi'a apaipafi male'naya yafe inake hu'a hisae “Anumaya Koti'a nakaeya mafa'neyaka mai'nae huno lavaleno asaka hu'ne.” nehu'a ani yafe lusi amuse hisae.
9 O irmão que é pobre deve ficar contente quando Deus faz com que melhore de vida;
10 Amuse hukaya'maki moni afeno'api hane'nea vayana Anumaya Kotife afi'a apaipafi male'naya vaya'moki yosa ausemo'a fali hulavea kava hu'a falisaya yafe apa'kesa afi'a lusi moni afeno'api hane'nea vaya miya'apimo'a lavino aise hisea yafe amuse hisae.
10 e quem é rico deve sentir o mesmo quando Deus faz com que piore de vida. Pois quem é rico desaparecerá como a flor da erva do campo.
11 Yakemo'a haino ne'eno lo'kiya'ake yake neleno ani kahaufaka yana leno mi'ko'a fayo'makimaki hikeno ause'amo'a fali hulavino haviya nehea akufa avamete mi'ko moni afeno'api ne'malesaya vaya'moki ani akufa kava hu'a ani afeno'api alisaya ali'ya'api folakapi ne'atale'a falikae.
11 Quando o sol brilha forte, e o seu calor queima a planta, aí a flor cai, e a sua beleza é destruída. Do mesmo modo, quem é rico será destruído no meio dos seus negócios.
12 Mako vaya'moki kana ya apa'kaeyate fole aiseana heti'a lo'kiya vai'a maisayana Anumaya Koti'a amuse ya akola maike maike hu'a hano ohu apavamu apamike. Ani amuse yana “Anumaya Kotife nahau nayamopafati ne'nahaiye.” hu'a hisaya vaya'aina Anumaya Koti'a “Apamikoe.” huno lo'kiya vai male'ne. Mani yafe amuse hisae.
12 Feliz é aquele que nas aflições continua fiel! Porque, depois de sair aprovado dessas aflições, receberá como prêmio a vida que Deus promete aos que o amam.
13 Mako ve'kamo'a akai'a ha'ye hu ya'mo'a “Hao'otake kava ho.” huno ano avataka hisikeno ani ve'kamo'a ma akufa ke ohino “Anumaya Koti'a ano navataka hike'na mani hao'otake kava hoe.” huno ohino. Hao'otake kava hu ya'mo'a Anumaya Kotina avayu ohukiki Anumaya Koti'a mako ve'ka avayu huno “Hao'otake kava ho.” huno ohuke.
13 Quando alguém for tentado, não diga: “Esta tentação vem de Deus.” Pois Deus não pode ser tentado pelo mal e ele mesmo não tenta ninguém.
14 Ohukea'maki lakaiti mako'ke mako'ke'mokita laipafati laha'ye hu yana va'yi huteno ano lavataka huno lavayu nehe.
14 Mas as pessoas são tentadas quando são atraídas e enganadas pelos seus próprios maus desejos.
15 Laha'ye hu yana a'mo'a hea kava huno aipa'ae maiteno hao'otake kava fole aiteno ala hikeno hao'otake ya huke huke nehea ve'ka hakeno nefale.
15 Então esses desejos fazem com que o pecado nasça, e o pecado, quando já está maduro, produz a morte.
16 Nahau nayamopafati ne'nahaiya nepu nasa'nimokitapa haviku “Anumaya Koti'a ano navataka hike'na hao'otake kava nehoe.” hutapa hisae.
16 Não se enganem, meus queridos irmãos.
17 Mi'ko lami'nea kanale yana ko'ku'napakati ne'e. Mi'ko hale yana yake'ae i'ka'ae afo'animo'a ani ya nelame. Yakemo ame'mo'a yatala huteno eno aupasi huteno nehea kava ohu ve'ka mai'neno alu kava alu kava nohea'maki Afotimo'a mako'ke akufa kava'ake nehea ve'ka mai'ne.
17 Tudo de bom que recebemos e tudo o que é perfeito vêm do céu, vêm de Deus, o Criador das luzes do céu. Ele não muda, nem varia de posição, o que causaria a escuridão.
18 Anumaya Koti'a akai'a haiya kava huno akai'a lamake'ake keleti lakaeya mafa'ne'a ako alilate'niketa lakaeya mi'ko ve a'ne alo hu'nea vayapi hokote vaya'a maisuna yafe ako alilate'ne.
18 Pela sua própria vontade ele fez com que nós nascêssemos , por meio da palavra da verdade, a fim de ocuparmos o primeiro lugar entre todas as suas criaturas.
19 Nahau nayamopafati ne'nahaiya nepu nasa'nimokitapa afitapa alakepa hutapa afeo. Makale'a ke afisaya lapaipa lapa'kesa afeo. Makale'a ke alitapa oheo. Makale'a lahapai o'vaiyo.
19 Lembrem disto, meus queridos irmãos: cada um esteja pronto para ouvir, mas demore para falar e ficar com raiva.
20 Vaya'mokita ke vai yatetina Anumaya Koti haisea alakepa au'ava yana fole o'aike.
20 Porque a raiva humana não produz o que Deus aprova.
21 Ani yafe mi'ko hao'otake kavana lapa'kame'ya amitetapa lapa'kufa alitapa hai kava ohutapa Anumaya Koti'a akai'a ke lapaipafi ha'kale male'nea ke lapa'ku lapame alino katisea ke afitapa alakepa hutapa afeo.
21 Portanto, deixem todo costume imoral e toda má conduta. Aceitem com humildade a mensagem que Deus planta no coração de vocês, a qual pode salvá-los.
22 Lapa'kaeya inake nehae “Kanale ke afi'ne'na kanale kava nehoe.” nehutapaki ani ke a'kame o'malesayana lapa'kaitapi lapa'ku mafa'ne kasuke hune'ataki mani ke a'kame maleo.
22 Não se enganem; não sejam apenas ouvintes dessa mensagem, mas a ponham em prática.
23 Mako ve'kamo'a Anumaya Koti ke afiteno “Afa ke hane'ne.” nehuno a'kame o'male'nea ve'kamo'a ma kava nehe. Mako ve'kamo'a kapo'kapopati aukosa aketeno'ae'maki makalema'a ataleteno “Hana akufa naukosa hane'ne?” huno ake'ne'kanea akufa kava nehe.
23 Porque aquele que ouve a mensagem e não a põe em prática é como uma pessoa que olha no espelho e vê como é.
24 — ausente —
24 Dá uma boa olhada, depois vai embora e logo esquece a sua aparência.
25 Nehea'maki mako ve'kamo'a Anumaya Koti kanale kemo aepa'a akeno alakepa huno ne'maisea ve'kamo'a afiteno o'ataleno a'kame ne'malea yafe Anumaya Koti'a amuse hisea aipa akesa amike. Ani kemo'a kanale'ya huno hao'otake kava'mo'a nofi hute'neateti ani nofi heno a'kano hutesea ke hane'ne.
25 O evangelho é a lei perfeita que dá liberdade às pessoas. Se alguém examina bem essa lei e não a esquece, mas a põe em prática, Deus vai abençoar tudo o que essa pessoa fizer.
26 Mako vaya'moki “Lakaeya kanale'ya huta Anumayamofe lame atiti nehune.” hu'a nehu'ae'maki apavenafu'nale yakai'a alakepa ohisayana apa'kai'api apaipake kasuke hune'ate'a a'a avataka nehae. “Lame atiti nehune.” nehaya'maki Anumaya Kotina apa'ku'a ami'naya ya'apimo'a afa ya'kana nehe.
26 Alguém está pensando que é religioso? Se não souber controlar a língua, a sua religião não vale nada, e ele está enganando a si mesmo.
27 Nehea'maki Anumaya Koti Afotimo aulakale mako honi'ya ohu kanale lame atiti yana make huta hisune mekusa anakana havi no mai'naya yafe apaya nehuta lakaeya ka uteta hisuna yatifina kava yakaisune. Haviku ma mopafi hao'otake kava hisunakeno laipamo'a eteno honi'ya'ake huke.
27 Para Deus, o Pai, a religião pura e verdadeira é esta: ajudar os órfãos e as viúvas nas suas aflições e não se manchar com as coisas más deste mundo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Tiago 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.