1 Coríntios 15

Anumaya Koti'a Saufa Lami'nea Ke (INO) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Nepu nasakitapa Yisasi'a hulate'nea kavafe kanale ke ako lahapapai'noa ke ete'na lapa'kesa ali'na hao hukefe nehoe. Ani ke ako afitetapa atafa hutapa lapame'atiti nehae.
1 Eu vos lembro, irmãos, o Evangelho que vos preguei, e que tendes acolhido, no qual estais firmes.
2 Ani keleti Anumayamo'a lapa'ku lapame alino kati'ne. Ani kanale ke atafa huli'nisakeno Anumayamo'a lapa'ku lapame alino katikea'maki afa'a ameka lapa'kufaleti mako'ke mako'ke'mokitapa “Yisasife afi'na naipafi male'noe.” hutapa nehayana ani kava hu'naya ya'mo'a lapa'ku lapame alino no'kate.
2 Por ele sereis salvos, se o conservardes como vo-lo preguei. De outra forma, em vão teríeis abraçado a fé.
3 Anumayamo'a nahapaike'na ako afite'na hokote ke inake hu'na ako lahapapai'noe Anumayamo avopi hane'nea kate maleno Kalaisi'a hao'otake kava hu'nona yatilefe fali'ne.
3 Eu vos transmiti primeiramente o que eu mesmo havia recebido: que Cristo morreu por nossos pecados, segundo as Escrituras;
4 Falike'a kitetakeno akufa'a aole afina kelifi haneteno aole'ae mako'ae alea afina Anumaya Koti'a avopi hane'nea kate a'kame maleno Anumaya Koti'a fali'neapati alino hetite'ne.
4 foi sepultado, e ressurgiu ao terceiro dia, segundo as Escrituras;
5 Alino hetitetekeno Pita aulakale uno fole aiteno henaka'a akaeya layatala'a hano huno laiyalekati mako'ke alea anaka'aite uno fole ai'ne.
5 apareceu a Cefas, e em seguida aos Doze.
6 Fole aiteno henaka'a naya mako kaya'a alea hataleti'a (500) vaya'moki akaeyafe afi'a apaipafi male'naya vaya ali'a atalu hu'naya vaya'aite uno fole ai'ne. Ani vayapati mako vaya'a ako falitake'a makoma'a ofali'a afa'a mai'nae.
6 Depois apareceu a mais de quinhentos irmãos de uma vez, dos quais a maior parte ainda vive {e alguns já são mortos};
7 Mai'nakeno anile Yemisi mai'neate fole aiteno henaka'a mi'ko akaeya ke ne'afea anaka'aite fole ai'ne.
7 depois apareceu a Tiago, em seguida a todos os apóstolos.
8 — ausente —
8 E, por último de todos, apareceu também a mim, como a um abortivo.
9 — ausente —
9 Porque eu sou o menor dos apóstolos, e não sou digno de ser chamado apóstolo, porque persegui a Igreja de Deus.
10 Alinateteno Anumaya Koti'a akai'a vaya alino kayone hu ya'a nami'nea yafe Yisasi ke ne'afukeno ali'ya'ale hunate'nea ve'ka mai'noe. Anumaya Koti vaya alino kayone hu ya'amo'a naya hike'na Yisasi ke ne'afikeno hupate'nea vayapati mako vaya'a nakaeya ako apa'kase'na ala ali'ya ali'noe. Ali'noa'maki nakaeyaomaki Anumaya Koti vaya alino kayone hu ya'amo'a naya nehuno nakaeya'ae lo'kano mai'nea yafe apa'kase'na ali'ya ali'noe.
10 Mas, pela graça de Deus, sou o que sou, e a graça que ele me deu não tem sido inútil. Ao contrário, tenho trabalhado mais do que todos eles; não eu, mas a graça de Deus que está comigo.
11 Yisasi ke ne'afikeno hupate'nea vaya'moki Yisasi'a fali'neapati alino hetite'nea ke mako vaya'moki lahapapai'nafi nakaeya lahapapai'noe? Lakaeya mi'ko'amokita mako'ke keke lahapapai'nonanaketapa afitapa lapaipafi male'nae.
11 Portanto, seja eu ou sejam eles, assim pregamos, e assim crestes.
12 Kalaisi'a ako fali'neapati heti'ne huta nehuna'maki na ya hiketapa lapa'kaeya folakapati mako vaya'moki inake hu'a nehae “Fali'nayapati ete'a he'otikae.” hutapa nehae?
12 Ora, se se prega que Jesus ressuscitou dentre os mortos, como dizem alguns de vós que não há ressurreição de mortos?
13 — ausente —
13 Se não há ressurreição dos mortos, nem Cristo ressuscitou.
14 — ausente —
14 Se Cristo não ressuscitou, é vã a nossa pregação, e também é vã a vossa fé.
15 Anumaya Koti'a fali'naya vaya alino heti o'apate'nininana Kalaisina ani kava huno alino heti o'ate'nine. Lakaeya “Anumaya Koti'a Kalaisina ako alino hetite'ne.” huta nehuna kemo'a Anumaya Kotife kasuke hutonine.
15 Além disso, seríamos convencidos de ser falsas testemunhas de Deus, por termos dado testemunho contra Deus, afirmando que ele ressuscitou a Cristo, ao qual não ressuscitou {se os mortos não ressuscitam}.
16 Anumaya Koti'a vaya fali'nayapati alino heti o'apate'nininana Kalaisina ani kava huno fali'neapati alino heti o'ate'nine.
16 Pois, se os mortos não ressuscitam, também Cristo não ressuscitou.
17 Inaki Kalaisina alino heti o'ate'nininana Kalaisife afitapa lapaipafi male'naya yatapimo'a afa ya'kana hukeanakeno hao'otake kava nehaya yatapimo'a nofi kilapate'neno lapatafa huno alaki nehinine.
17 E se Cristo não ressuscitou, é inútil a vossa fé, e ainda estais em vossos pecados.
18 Kalaisi'a he'oti'nininana Kalaisife afi'a apaipafi malete'a fali'naya vaya hani aku'ainaka akola apa'kafu kisea yapi ako mai'nanine.
18 Também estão perdidos os que morreram em Cristo.
19 Lakaeya Kalaisife afita laipafi male'neta lame'atiti nehuna ya'mo'a meni ma mopale maisuna kana'ale'ke laya hukea'maki henaka'a faliteta ko'ku'napi ohainine Yisasi ke no'afea vaya'moki lusiya hu'a lakaeyafe hapau'ke fo'ke hunelate'a inake hukae “Kalaisife afitapa lapaipafi male'naya yatapimo'a afa ya'kana nehe.” hu'a hinina'maki “Henaka fole aisea ya lamake hane'ne.” huta lame'atiti nehune.
19 Se é só para esta vida que temos colocado a nossa esperança em Cristo, somos, de todos os homens, os mais dignos de lástima.
20 Lamake hokoteno Kalaisina fali'neapati ako alino hetite'neanakeno henaka'a ani kava huno fali'naya vaya alino hetipatekaiye.
20 Mas não! Cristo ressuscitou dentre os mortos, como primícias dos que morreram!
21 Atamu'a mako'ke'mo'a hao'otake kava hu'nea kavateti falisuna ya alino fole ai'nea'maki ani kava huno Kalaisi'a mako'ke'mo'a fali'neapati eteno heti'nea yafe lakaeya'ae ani kava huta faliteta eteta hetikune.
21 Com efeito, se por um homem veio a morte, por um homem vem a ressurreição dos mortos.
22 Mi'ko vaya'mokita hokote afotimo'a Atamu'a mai'nea yafenaketa lakaeya mi'ko'amokita akaeya hu'nea kava huta falikuna'maki Kalaisi'ae aita hapai'nona yafe mi'ko'amokita Kalaisi'a hu'nea kava huta eteta hetita maike maike hisuna lavamu'ae vaya maikune.
22 Assim como em Adão todos morrem, assim em Cristo todos reviverão.
23 Maikuna'maki hokoteno Kalaisi'a ako heti'nea yafenakeno akaeya eteno esea afina Kalaisife afi'a apaipafi malete'a mi'ko fali'nisaya vayana hetikae. Anumaya Koti'a Kalaisina alino hetite'nea kana'a ako malete'neanakeno lakaeya'ae fali'nisunapati hetisuna kana'ae ako male male'ne.
23 Cada qual, porém, em sua ordem: como primícias, Cristo; em seguida, os que forem de Cristo, na ocasião de sua vinda.
24 Male male'neanakeno alino heti ne'apatesikeno mi'ko ya hano hu'nisikeno Yisasi'a mi'ko mopale kava vaya'ae Anumaya Koti kame vaya'ae lo'kiya'api hane'nea Sata afe'yaka'ae mi'ko lo'kiya'api'ae apa'kaseno alino fanane hupateteno Kalaisi'a akai'a kava yakai ne'apatea vaya Anumaya Koti afo'amo kava yakaipatesea yafe apavaleno aiya'afi apatekaiye.
24 Depois, virá o fim, quando entregar o Reino a Deus, ao Pai, depois de haver destruído todo principado, toda potestade e toda dominação.
25 Kalaisi'a kame vaya'amoki lo'kiya'api apa'kaseno alino fanane hutalesea yafe mi'ko yate kava yakaime yakaime haike.
25 Porque é necessário que ele reine, até que ponha todos os inimigos debaixo de seus pés.
26 Mi'ko hai'o'ae kame ya'a ako hano avayatale'neanakeno henaka yana fali ya'mo'a kame fai nelatea ya'mo lo'kiya'a Kalaisi'a ako akase'neanakeno hano fanane hutalekaiye.
26 O último inimigo a derrotar será a morte, porque Deus sujeitou tudo debaixo dos seus pés.
27 Kalaisife Anumaya Koti avopi inake huno kamale'neane
27 Mas, quando ele disser que tudo lhe está sujeito, claro é que se excetua aquele que lhe sujeitou todas as coisas.
28 Yakai o'atekaiya'maki Anumaya Koti'a mi'ko ya apa'kaseno kava mai'neanakeno mi'ko'amokitale hokote kava ve'kati maisea yafe mafa'ne'a Kalaisi'a mi'ko ya apa'kaseno kava yakai'nea afina akai'a afo'amofe “Kaiya'afi maikoanake'ka nakaeya kava yakainatekane.” huke.
28 E, quando tudo lhe estiver sujeito, então também o próprio Filho renderá homenagem àquele que lhe sujeitou todas as coisas, a fim de que Deus seja tudo em todos.
29 Mako vaya'moki “Fali'naya vaya'aina hapa'maesunafe mono li falelateo.” hake'a fale ne'apatae. Fali'naya vaya he'otisayana na'ya hike'a fali'naya vaya'aife li fale ne'apatae? Ani fali'nayapati he'otisaya vaya hapa'maesaya yafe li falesayana anekinaki kava nehae.
29 De outra maneira, que intentam aqueles que se batizam em favor dos mortos? Se os mortos realmente não ressuscitam, por que se batizam por eles?
30 Nehaya'maki lakaeya Anumaya Koti ke huta fole ne'aunake'a mi'ko afina kayo lamiketa falisuna kava nehuna'maki “Faliteta fali'naya vaya'ae hetikune.” huta lakesa o'afi'nininana ani Anumaya Koti ke ohinine.
30 E nós, por que nos expomos a perigos a toda hora?
31 Nepu nasakitapa mako'ae ke hukoanaki afeo. Yisasi Kalaisi Anumayatimo'ae lo'ka'na mai'ne'na akaeya ke lahapapauketapa afi'naya yafe lusiya hu'na amusetapi nehoa yafe lamake hu'na lahapa'nepauve mi'ko afina Yisasi ke hu'na fole aisoa yafe “Meni nahaesake'na falisufi?” hu'nae nehoe.
31 Cada dia, irmãos, expondo-me à morte, tão certo como vós sois a minha glória em Jesus Cristo nosso Senhor.
32 Efesasi mai'noke'a ani kumate vaya'moki afela kalakana hu'a kave ne'ai'a Yisasi ke hapa'nepauva yafe lusiya hu'a kayo namaki'nae. Nakufa ali'na asaka hisoa yafe ani Yisasi ke hu'nofe fali'nisaya vaya he'otisayana ani havi kava hunate'naya yafe anona'a hana'ya hu'na kanale miya alisoe? Fali'nisaya vaya he'otisayana mopale vaya'moki nehaya kava hisune. Inake nehae
32 Se foi por intenção humana que combati com as feras em Éfeso, que me aproveita isso? Se os mortos não ressuscitam, comamos e bebamos, porque amanhã morreremos.
33 Nehaya'maki ani kasuke nehaya vayafe maitapa halove heo. Mako vaya'moki inake hu'a nehae “Kanale hu'a ne'maiya vaya'moki hao'otake kava nehaya vaya'ae lo'ka'a maisayana ali'a haviya hupatekae.” hu'a nehae.
33 Não vos deixeis enganar: Más companhias corrompem bons costumes.
34 Mako vaya'moki Anumaya Koti ke o'afi'naya yafe lapavuya hisae. Ali'na lapauna hesuketapa lapaipa aitapa yahae nehutapa hao'otake kava nehaya kavatapi ataleo hu'nae nehoe.
34 Despertai, como convém, e não pequeis! Porque alguns vivem na total ignorância de Deus - para vergonha vossa o digo.
35 Mako ve'kamoka inake hu'ka nafikekane “Fali'naya vayana apa'kufa ako kasali'nea'maki hana'ya hu'a hetikae? Fali'nisaya vaya hetisayana hana akufa apa'kufa'ae vaya fole aikae?” hu'ka nafikekane.
35 Mas, dirá alguém, como ressuscitam os mortos? E com que corpo vêm?
36 Ani ke nafikesana ve'kamoka kakesa o'afi'ka aneki ne'malape? Avina ya mopafi ha'kale male'nisanakeno hokoteno alulu o'aiseana ohakekaiye.
36 Insensato! O que semeias não recobra vida, sem antes morrer.
37 Ha'kale male'nana avina ya'mo'a hakeateka faimale'nana avina ya'kana nohea'maki aise avina alaka'ake kile avinafi aki'ae aka'ae avina ya aise ya'atato ha'kalonakeno avina'a fanane nehikeno ne'ya'a fole aiyateka fate akufa ne'ya'a fole ne'aiye.
37 E, quando semeias, não semeias o corpo da planta que há de nascer, mas o simples grão, como, por exemplo, de trigo ou de alguma outra planta.
38 Anumaya Koti'a akai'a nehaiya kava huno mi'ko avina ya'mo'a yosa'afi haita'afi fate fate apa'kufa apamike'a hake'nae. Ani apamike'a hake'naya akufa kava huno Anumaya Koti'a fali'naya vaya'aina fate akufa apa'kufa alino hapapatesike'a hetikae.
38 Deus, porém, lhe dá o corpo como lhe apraz, e a cada uma das sementes o corpo da planta que lhe é própria.
39 Mi'ko ya'moki mako'ke akufa apa'kufa o'kali'ne. Vayana fate lakufa kali'ne. Afu kala fate apa'kufa kali'ne. Namayaka fate apa'kufa kali'ne. Faya'yaka fate apa'kufa kali'ne.
39 Nem todas as carnes são iguais: uma é a dos homens e outra a dos animais; a das aves difere da dos peixes.
40 Ko'ku'nate mai'naya ya fate apa'kufa kalike'a mopale mai'naya ya'moki ani ya hu'a fate apa'kufa kali'ne. Mopale ya'moki konakali'api hane'nikeno ko'ku'nate ya'moki'ae ani kava huno konakali'api hane'ne.
40 Também há corpos celestes e corpos terrestres, mas o brilho dos celestes difere do brilho dos terrestres.
41 Yakemo'a fate akufa konakali ya'a hane'nikeno ani kava huno i'ka'mo'a fate konakali ya'a hane'nikeno sanafi'yakamoki'ae ani kava hu'a fate akufa konakali ya'api hane'nea'maki mako sanafi'mo'a fate kava huno ano ha nelea'maki mako sanafi'amoki fate akufa kava hu'a a'a ha nelae.
41 Uma é a claridade do sol, outra a claridade da lua e outra a claridade das estrelas; e ainda uma estrela difere da outra na claridade.
42 Fali vaya'moki ani akufa kava hu'a fali'nayapati ete'a hetisayana fate akufa apa'kufa'ae hetikae. Faliketa kipate'nona vayana kasalisea apa'kufa hane'nea'maki ete'a hetisaya apa'kufamo'a o'kasalino akola haneke haneke hisea apa'kufa'ae hetikae.
42 Assim também é a ressurreição dos mortos. Semeado na corrupção, o corpo ressuscita incorruptível;
43 Faliketa kipate'nona apa'kufa apavuya nehea hao'otake apa'kufa hane'nea'maki fali'nayapati ete'a hetisayana kanale konakali'a hane'nea apa'kufa'ae hetikae. Faliketa kipate'nona apa'kufa alaki lo'kiya'a o'male apa'kufa hane'nea'maki ete'a hetisaya apa'kufa lusi lo'kiya'a hane'nea apa'kufa hane'nisike'a heti'a lo'kiya vai'a maikae.
43 semeado no desprezo, ressuscita glorioso; semeado na fraqueza, ressuscita vigoroso;
44 Faliketa kipate'nona apa'kufa ma mopale apa'kufa hane'neanake'a ete'a heti'a alisaya apa'kufa ko'ku'napi maisaya apa'kufa fole aike. Meni mopale maisuna lakufa hane'niseana ko'ku'napi maisuna lakufa'ae hane'ne.
44 semeado corpo animal, ressuscita corpo espiritual. Se há um corpo animal, também há um espiritual.
45 Hane'nea yafe Anumaya Koti avopi inake huno kamale'neane
45 Como está escrito: O primeiro homem, Adão, foi feito alma vivente {Gn 2,7}; o segundo Adão é espírito vivificante.
46 Ani kava hu'na'a avamete hokoteno ko'ku'napi maisuna lakufa fole o'ai'nea'maki hokoteno mopale maisuna lakufa fole ai'neanakeno henaka'a ko'ku'napi maisuna lakufa fole aike.
46 Mas não é o espiritual que vem primeiro, e sim o animal; o espiritual vem depois.
47 Hokoteno fole ai'nea ve'ka Atamuna mopaleti alino kalifateno alo hute'nea'maki henaka fole ai'nea ve'ka Yisasi'a ko'ku'napakati e'ne.
47 O primeiro homem, tirado da terra, é terreno; o segundo veio do céu.
48 Mopale mai'naya vayana mopaleti alo humale'nea ve'kakana vaya mai'naya'maki ko'ku'napaka haisaya vayana ko'ku'napakati e'nea ve'kakana vaya mai'nae.
48 Qual o homem terreno, tais os homens terrenos; e qual o homem celestial, tais os homens celestiais.
49 Meni mopaleti alo humale'nea ve'kamo akufa'ae vaya mai'nona'maki henaka'a ko'ku'napakati e'nea ve'kamo akufakana lakufa kalike.
49 Assim como reproduzimos em nós as feições do homem terreno, precisamos reproduzir as feições do homem celestial.
50 Nepu nasakitapa ma yafe lahapa'nepauki afeo mopafi mai'nona lakufamo'a Anumaya Koti kava yakaisea kumate haino kanale'nale ya o'alikeanakeno mopafi kasalino fanane hisea lakufakeno maike maike hisuna kumate alaki ohaike.
50 O que afirmo, irmãos, é que nem a carne nem o sangue podem participar do Reino de Deus; e que a corrupção não participará da incorruptibilidade.
51 Anumaya Koti'a fala'kino male'nea ke lahapa'nepauki afeo Yisasife afita laipafi male'nona vaya'mokita mi'ko ofalita afa'a mai'nisunakeno makale mi'ko'amokita fate akufa lakufa alino hapakaiye.
51 Eis que vos revelo um mistério: nem todos morreremos, mas todos seremos transformados,
52 Ma mopa hano hisea afina ko'ku'napakati henaka ufe ake ne'aisikeno makale'a laulakamo'a fali kakeno halai nehea avamete kava huno Yisasi'a fole ne'aisike'a ako fali'naya vaya'moki heti'a akola maike maike hisaya apa'kufa alitesaketa ofalita afa'a mai'nona vayana ani'ale maike maike hisuna lakufa alino hapakaiye.
52 num momento, num abrir e fechar de olhos, ao som da última trombeta {porque a trombeta soará}. Os mortos ressuscitarão incorruptíveis, e nós seremos transformados.
53 Mopale mai'nona lakufa kasalikea'maki henaka'a o'kasalisea lakufa alino hapakaiye. Falisuna lakufa meni hane'nea'maki henaka'a ofalita akola maike maike hisuna lakufa alino hapakaiye.
53 É necessário que este corpo corruptível se revista da incorruptibilidade, e que este corpo mortal se revista da imortalidade.
54 — ausente —
54 Quando este corpo corruptível estiver revestido da incorruptibilidade, e quando este corpo mortal estiver revestido da imortalidade, então se cumprirá a palavra da Escritura:
55 — ausente —
55 A morte foi tragada pela vitória {Is 25,8}. Onde está, ó morte, a tua vitória? Onde está, ó morte, o teu aguilhão {Os 13,14}?
56 Hanike hatakauke huno hapano kine'apatea lo'kiya'a hao'otake kava nehuna ya hane'nea'maki hao'otake kava nehuna ya'mo lo'kiya'a Anumaya Koti ke male male'nea ke a'kame o'male'nona yafe lo'kiya'a ali'ne.
56 Ora, o aguilhão da morte é o pecado, e a força do pecado é a lei.
57 Ali'nea'maki Anumayati Yisasi Kalaisi'a falino lakaeya laha'ma'nea yafe falisuna ya'mo kana nelahaiya ya ako ane'kasone. Anumaya Koti'a lo'kiya'a ako lami'neanaketa ani yana ane'kasona yafe Anumaya Koti aki alita asaka nehuta amuse hune'atone.
57 Graças, porém, sejam dadas a Deus, que nos dá a vitória por nosso Senhor Jesus Cristo!
58 Fali ya ane'kasona yafe nakaeya ne'nahaiya nepu nasa'nimokitapa Yisasife afitapa lapaipafi male'naya yana lo'kiya vaitapa ali'netapa hetitapa fate fate kate alaki o'veo. Maitapa lo'kiya vai'netapa Anumayamo ali'ya lusiya hutapa aleo. Lakaeya ako afi'none Anumayamo'ae aitapa kama'netapa ali'ya'a alisayana afa ali'ya no'aliki kanale miya alisaya ali'ya ne'ale.
58 Por conseqüência, meus amados irmãos, sede firmes e inabaláveis, aplicando-vos cada vez mais à obra do Senhor. Sabeis que o vosso trabalho no Senhor não é em vão.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.