Romanos 2
UNGU TUKUMEMU (IMO) vs NTLH
1 Goteni imbo ulu keri teremelema pundu tombalo akumunga nu ambe telka imbo tendo da iye keri ninoya? Nu kape ulu keri aku tepama terenomunga da iye keri moromo ningolio wali aku iyemu nu. Goteni nu tombai tembalo wali na iye kerire naa moro manda ninioya?
1 Meu amigo, não importa quem você seja, você não tem desculpa quando julga os outros. Pois, quando você os julga, mas faz as mesmas coisas que eles fazem, você está condenando a você mesmo.
2 Imbo mareni ne imbomani ulu keri teremele, eno molo nimele imboma Goteni tombai wali linoni yu ulu paimbomu tembalo konopu ltemolo.
2 Nós sabemos que Deus é justo quando condena os que fazem essas coisas.
3 Akumunga enoni imbo lupema kanoko apurukolio mongo mongo kondoromele nimele nalo eno kape aku tekola mongo kondoromele akumu Goteni imboma apurupe mongo kondoringimunga mindili nangei nimbelo wali eno tiye kolopa aku tepa enonga uluma apurupe naa nimbelo konopu ltemeleya?
3 Mas você, que faz as mesmas coisas que condena nos outros, será que você pensa que escapará do julgamento de Deus?
4 Molo Goteni eno tepa kondoromo mele ulure molo ningo umbulu tiko moromeleya? Goteni eno kinye ulu awini tepa kondopa, eno kinye mumindili walitikale naa kolopa, enonga ulu kerimanga i teli oi pundu naa tambo nimbe moromo. Goteni aku tepa eno kinye tepa kondoromo ulumuni eno enonga ulu pulu kerima kanoko keri pilko konopu topele toko teangei nimo ulu naa liko manjirimeleya?
4 Ou será que você despreza a grande bondade, a tolerância e a paciência de Deus? Você sabe muito bem que ele é bom e que quer fazer com que você mude de vida.
5 Nalo eno tui tiko konopu topele naa toromelemunga Goteni mumindili kolopa kot tumbi tipe pilimbelo walimu mona lembalona kanonge wali Goteni eno kinye mumindili paa olandopa kolopalie mumindili wali akuna tanda lepa ltendembalo.
5 Mas o seu coração é duro e teimoso. Por isso você está aumentando ainda mais o castigo que vai sofrer no dia em que forem revelados a ira e os julgamentos justos de Deus,
6 Imbomanga enonga ulu teremelemanga Goteni eno yaka nimbe pundu tombalo.
6 pois ele recompensará cada um de acordo com o que fez.
7 Imbo mareni Gote kinye yunge pa telina molopo kondopo, Goteni nu teko kondorunu nimbelomunga nanga imbi ola molopili molopo, waliwalima molopa kau pumbe pora naa nili ulu pulumu paa liemboa ningo mindili nongo ulu pengama teremele imboma Goteni waliwalima molopa kondopa kau puli ulu pulumu timbelo.
7 Deus dará a vida eterna às pessoas que perseveram em fazer o bem e buscam a glória , a honra e a vida imortal .
8 Nalo imbo mareni imbo lupema ulure molo. Gote ulure molola ningo eno enongano pilko teko ungu tukumemu tiye kolko umbulu tiko, ulu kerima kau pilko teremele imboma Goteni eno paa mumindili kolopa pundu tambo nimbe mindili nongo molonge ulu pulumu timbelo.
8 Mas fará cair a sua ira e o seu castigo sobre os egoístas e sobre os que rejeitam o que é justo a fim de seguir o que é mau.
9 Mongo mongo kondoromele imboma pali ulu umbuni awilima kinye mindili noli awilima kinye eno kinye te te nimbe wendo ombalo. Juda imboma kinye kiyendo wendo ombalo, we imboma kinye kape wendo ombalola.
9 Haverá sofrimentos e aflições para todos os que fazem o mal, primeiro para os judeus e também para os não judeus.
10 Nalo imbo mareni molko kondoromele imbomando te te nimbe Goteni nimbeindo: Eno na kinye nanga pa telina peya kopu tepo molopo kondopo, teko kondoringi nimbe imbi ola molopa konopu u nipili molangei nimbelo. Juda imbomando kape kiyendo aku tepa nimbelo, we imbomando kape nimbelola.
10 Mas Deus dará glória, honra e paz a todos os que fazem o bem, primeiro aos judeus e também aos não judeus.
11 Goteni imbo talapema lupe lupe naa apurupe, imboma pali tendeku tipe apurumbelo.
11 Pois ele trata a todos com igualdade.
12 We imbomani Gotenga ungu mane Mosesini nimbe tirimuma naa peremona naa pilkolio ulu pulu kerima teremele imboma paimbo Goteni enonga kot pilipe mindili nangei nimbelo nalo nanga ungu manema toko tangondoringi naa nimbelo. Juda imbomani Gotenga ungu manema eno kinye peremo akuma pilkolio, ulu pulu kerima teremelemunga Goteni enonga kot pilipelie eno nanga ungu manema toko tangondoringi nimbe eno mindili nangei nimbelola.
12 Todos aqueles que pecam sem conhecer a lei de Deus se perderão sem essa lei; mas todos aqueles que pecam conhecendo a lei serão julgados por ela.
13 Imbomani ungu manema komuni kau pimelemunga Goteni kanopa imbo toya tolima nimbe naa karomo, molo. Ungu manemani teaio nimo mele pilko tenge tiko teremele imboma Goteni imbo toya tolima nimbo kanombo nimo akumunga Goteni aku tepa imboma pali apurupe mindili nangei nimbelo.
13 Porque as pessoas que Deus aceita não são aquelas que somente ouvem a lei, mas aquelas que fazem o que a lei manda.
14 Juda imboma ningo naa moromele imboma paimbo Gotenga Mosesini ungu mane nimbe tirimuma naa peremona naa pilko moromele nalo we konopuni pilkolio i tepo tembo kinye penga ningo liko manjikolio Gotenga ungu manemani teaio nimo mele aku teko teremele. Paimbo Mosesinga ungu manema eno kinye naa peremo nalo aku ulu teremele wali Gotenga ungu manema eno kinye peremo.
14 Os não judeus não têm a lei. Mas, quando fazem pela sua própria vontade o que a lei manda, eles são a sua própria lei, embora não tenham a lei.
15 Aku imbomani teremele ulumani Gotenga ungu manema enonga konopuna peremo ulumu lipe ondoromo. Enoni uluma teremele wali i ulumu teko kenjirimele, i ulumu teko kondoromele konopu mandoko ltemele aku tepa Gotenga ungu manema paimbo enonga konopuna peremo mele enonga konopumani lipe ondoromola.
15 Eles mostram, pela sua maneira de agir, que têm a lei escrita no seu coração. A própria consciência deles mostra que isso é verdade, e os seus pensamentos, que às vezes os acusam e às vezes os defendem, também mostram isso.
16 Akumunga Gotenga kot walimu wendo ombalo wali Jisas Kraist kot pileli iyemu molopa imbomanga konopumanga lopeke tepa peremo uluma kape apurumbeindo imboma pali aku tepa kanopa kot pilimbelo. Ungu tukume nimbo tiromuni aku tepa nimbe tirimo.
16 E, de acordo com o evangelho que eu anuncio, assim será naquele dia em que Deus, por meio de Cristo Jesus, julgará os pensamentos secretos de todas as pessoas.
17 Enope, eno Juda imboma moromolo nimele imboma, Gotenga ungu mane Mosesini nimbe tirimuma kambu topo nimbolio manda moromolo ningo, lino Juda imboma kau Goteni kanopa lipe nanga imboma nimu imboma moromolo, eno we imbomanga Gote molo ningo kelkele toko enonga imbi liko ola munduko,
17 O que dizer de você? Você diz que é judeu, confia na lei e se orgulha do Deus que você adora.
18 Goteni eno teangei nimbe konopu mondoromo mele pilko, Gotenga ungu manema eno mane tiringi mele pilkolio ulu penga toya tolima apuruko pilko ima penga ningo,
18 Você sabe o que Deus quer que você faça e aprende na lei a escolher o que é certo.
19 — ausente —
19 Você tem a certeza de que é guia dos cegos, luz para os que estão na escuridão,
20 — ausente —
20 orientador dos que não têm instrução e professor dos jovens. Você está certo de que encontra na lei a apresentação completa do conhecimento e da verdade.
21 Paimbo aku teko ningolio imbo lupema mane tirimele mele eno enongano ambe telka naa lombimeleya? Imboma mane tikolio wapu naa naio ningolio pele eno enongano ambe telka wapu noromeleya?
21 Você, que ensina os outros, por que é que não ensina a você mesmo? Se afirma que não se deve roubar, por que é que você mesmo rouba?
22 Imbomando ambo iye pulima iye lupema kinye wapu ulu kerinale naa teko, iye ambo lilima ambo lupema kinye wapu ulu kerinale naa teaio ningolio eno aku ulu ambe telka teremeleya? Imbomani we melema au tiko mondokolio linonga nokoromele gotema ningo popo toromele melema kanoko keri pilkolio pele Juda imbo naa molko we imbo moromelemani ulkema takoko akuna tukundo pungo aku melema au tiko mondoko popo toromele ulkemanga tuku pungo melema ambe telka kanoko penga pilko wapu ltimeleya?
22 Se você diz que não se deve cometer adultério, por que é que você mesmo comete adultério? Você odeia os ídolos, mas rouba as coisas dos templos.
23 Gotenga ungu manema eno kinye kau peremo akumunga eno paa imbo nomima kelkele tokolio enonga imbi liko ola mundukolio ambe telka Gotenga ungu manema toko tangondoromelemuni Gotenga imbimu teko kenjirimeleya?
23 Você se orgulha de ter a lei de Deus, mas você é uma vergonha para Deus porque desobedece à sua lei.
24 Aku ulu teremelemunga ungu te Gotenga Bukuna moromo wendo oromo, akumu i tepa,
24 Pois as Escrituras Sagradas dizem: “Os não judeus falam mal de Deus por causa de vocês, os judeus.”
25 Eno Juda imbomani ungu manema pilko tenge tiko tenge lemo ungulumanga kangi pundu te kopiko wendo ltimele ulumuni eno taporomo, nalo ungu manema naa lombilinge lemo ungulumanga kangi pundu te kopirimelemuni ulu te naa teremo. Aku ulu teremelemunga imbo kangi pundu te naa kopili imboma mele moromele.
25 A circuncisão tem valor se você, que é judeu, obedecer à lei; porém, se não obedecer, é como se você não tivesse sido circuncidado.
26 We imbomani kangi pundu te naa kopikolio Gotenga ungu manemani teaio nimo mele pilko tenge lemo Goteni eno kanopa imbo kangi pundu te kopili Juda imboma mele moromele nimbe kanombalo.
26 E, se um homem que não foi circuncidado obedecer aos mandamentos da lei, Deus o tratará como se ele fosse circuncidado.
27 Kangi pundu te naa kopiko ungu manema tenge tiko teremele imbomani eno Juda imbo kangi pundu te kopiko eno kinye ungu mane peremoma naa lombimele imboma enondo ningeindo, Gotenga ungu manema naa lombimelemunga aku ulu teko kenjirimele kani eno paa mindili nangei ninge.
27 Assim vocês, judeus, serão condenados pelos não judeus, pois vocês desobedecem à lei apesar de terem essa lei escrita e de serem circuncidados, enquanto que os não judeus obedecem à lei, embora não sejam circuncidados.
28 Imbo te yunge kangi pundu kopirimo ulu kau kanopalie yu Juda imbomu nimbelomu yu paimbo Juda imbomu molo. Kangi pundu te kopiko wendo liko lteremele akumu kangindo kau ulure tepili ningolio teremele kinye ulure naa teremo.
28 Portanto, eu pergunto: quem é judeu de fato e circuncidado de verdade? É claro que não é aquele que é judeu somente por fora e circuncidado só no corpo.
29 Imbo te konopuna tukundo ulu te teremo akumu kau Juda imbo tukumemu moromo. Kangi pundu te kopiko wendo ltimele akumunga pulumu konopuna tukundo Gotenga imbomu nimbe mako peremo. Kangi pundu te i teko kopiko wendo liengei nimu ungu manemuni yunu ulure naa teremo. Gotenga Minimuni konopuna tukundo teremo akumuni ulu tukumemu teremo. Aku tepa moromo imbomu, we imbomani kanoko penga pilko kapi ningo imbi liko ola naa mundurumele nalo Goteni imbo akumu kanopa penga pilipe kapi nimbe yunge imbimu lipe ola mundurumo.
29 Pelo contrário, o verdadeiro judeu é aquele que é judeu por dentro, aquele que tem o coração circuncidado; e isso é uma coisa que o Espírito de Deus faz e que a lei escrita não pode fazer. E o louvor que essa pessoa recebe não vem de seres humanos, mas vem de Deus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.