Lucas 11

UNGU TUKUMEMU (IMO) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Walite, kombu tenga, Jisas yu Gote kinye ungu nimbe molopalie nimbe pora tirimu kano wali yu lombili andoringi iye teni yundo nimbei, “Awilimu, lino Gote kinye ungu nimolo mele oi Jon Imbo No Ltindilimuni yu lombili andoringi iyema mane tirimu mele lino aku teko mane tiwi!” nimu.
1 Jesus estava orando em certo lugar e, quando terminou, um dos seus discípulos lhe pediu: — Senhor, ensine-nos a orar como também João ensinou os discípulos dele.
2 Aku tepa nimu wali Jisasini enondo nimbei, “Eno Gote kinye ungu nemili ningo i teko mele neio:
2 Então Jesus disse:
3 Kinye lino kere tiko molowi.
3 o pão nosso de cada dia
4 Imbomani lino teko kenjinge uluma tiye kolomolo mele
4 perdoa-nos os nossos pecados,
5 Aku tepa nimbelie enondo ungu te peya nimbei, “Nu nunge pulu lemo imbo te paa ipu leli amburume pembalona pungolio yundo nini, ‘Ango, kere langi mare tiwi!
5 Jesus disse ainda:
6 Iye ponenge te kombu tenga pumbeindo nanga ulke pembai oromo nalo na gai te naa ltemo kani nuni na kere langi mare tiwi,’ nilina kinye
6 porque outro amigo meu chegou de viagem e eu não tenho nada para lhe oferecer”;
7 yuni nundo nimbei, ‘Nuni na umbuni te aku teko naa tiwi! Bakuluma kinye oi nambu tipo uru pemolo kani na makilipo wendo ombo, nu manda naa timbo, molo,’ nilka.
7 e se o outro lhe responder lá de dentro: “Deixe-me em paz! A porta já está fechada, e eu e os meus filhos já estamos deitados. Não posso me levantar para lhe dar os pães”,
8 Nani enondo nimbo tiro: Yu angenu moromomunga makilipe gai naa tilka nalo nuni yu kimbo kai tiko konge terenomunga yu tiye kolopa wendo omba gai nilina mele tilka nimbo tiro.
8 digo a vocês que, se ele não se levantar para dar esses pães por ser seu amigo, ele o fará por causa do incômodo e lhe dará tudo de que tiver necessidade.
9 Aku lemo, Gote konge ninge wali altoko konge ninge melema yuni eno timbelo kani yu konge neio! Melema korokolio altoko koronge melema kanoko linge kani melema koraio nambu gaungau tinge wali Goteni enonga nambu tondombalo kani nambu gaungau tieio!
9 — Por isso, digo a vocês: Peçam e lhes será dado; busquem e acharão; batam, e a porta será aberta para vocês.
10 Imbo te Gote walipe pilipelie yu melte limbelo. Imbo te melte korombalo wali altopa korombalo melema kanopa limbelo. Imbo te nambu gaungau timbelo wali Goteni yunge nambu tondombalo. Akumunga eno waliwali Gote konge teko, melema koroko, nambu gaungau tiko molaio!
10 Pois todo o que pede recebe; o que busca encontra; e a quem bate, a porta será aberta.
11 Enonga iye te yunge malo omba ara, oma te nambo tiwi nilka wali yunge lapani waimbe keri te tilkaya? Aku naa tilka.
11 Quem de vocês, sendo pai, daria uma cobra ao filho que lhe pede um peixe?
12 Molo yuni ara, kera mulu te nambo tiwi nilka wali yunge lapani lindi molo makena te lipe tilkaya? Aku tepa manda naa tilka, molo.
12 Ou daria um escorpião ao filho que lhe pede um ovo?
13 Eno konopu keri pepili moromele imbomani enonga bakuluma mele penga aku teko manda tirimele. Altopa enonga Mulu Kombuna Moromo Lanieni mele paa olandopa naa timbeloya? Olandopa timbelo. Imbomani yundo Mini Kake Telimu linonga konopuna omba pepili tiwi ningo konge ninge imboma yuni eno paa timbelona linge,” nimbe Jisasini nimu.
13 Ora, se vocês, que são maus, sabem dar coisas boas aos seus filhos, quanto mais o Pai celeste dará o Espírito Santo aos que lhe pedirem!
14 Jisasini ungu naa nili kuro keri te iye tenga konopuna molorumumu makorombai makororumu. Kuro kerimu wendo omba purumu wali ungu naa nili iyemuni ungu nimu. Imbomani aku ulumu kanokolio konopu awini leringi.
14 Certo dia, Jesus estava expulsando um demônio que era mudo. E aconteceu que, ao sair o demônio, o mudo passou a falar. E as multidões se admiravam.
15 Nalo imbo mare Jisasindo konopu keri panjiringi kanomani ningei, “Kuro kerimanga nomi Belsebulini yu lipe tapondoromona yuni kuroma makororomo,” ningi.
15 Mas alguns deles diziam: — Ele expulsa os demônios pelo poder de Belzebu, o maioral dos demônios.
16 Imbo mareni Jisas manda manjiko kanongei ningei, “Nu paimbo Goteni lipe mundurumu lemo mulu kombuna ulu enge nili te kanamili tewi,” ningi.
16 E outros, tentando-o, pediam dele um sinal vindo do céu.
17 Nalo enoni yu Goteni lipe mundurumu iye te molo, yu we iyere konopu leringi konopu lipe manjipelie yuni enondo nimbei, “Kombu tendekuna iye taloni na i kombumunga undukana na kau iye nomi molomboi ningolio imboma mokemake leko opa tengele lemo aku kombumu bembo nimbelo. Ulke tendekuna peremele imbomanga imbo taloni nani kau i ulkemu undukana nokombo ningolio moke make teko opa tenge lemo aku ulke lapumu pora nimbelo.
17 Mas Jesus, sabendo o que passava pela mente deles, disse-lhes:
18 Aku tepala, kuro kerimanga nomi Sataneni nokoromo talapemu tungu tikolio opa telemalanje yu nokoromo talapemu ambe teko manda molemalanje? Manda naa molemala. Enoni nando Belsebulini yu lipe tapondorumona yuni kuro kerima makororomo nimele. Aku telkanje Belsebul yunge talapemu pora nilka.
18 Se também Satanás estiver dividido contra si mesmo, como o seu reino subsistirá? Isto porque vocês dizem que eu expulso os demônios por Belzebu.
19 Molo paimbo Belsebulini na lipe tapondomo lemo enonga imbomani kuro kerima makororomele wali narini eno lipe tapondoromona makororomeleya? Enonga iye kuro kerima makororomele imbomani nando nimele unguma aku imbomani pilko apurukolio kolo toromele lepamo ninge.
19 E, se eu expulso os demônios por Belzebu, por quem os filhos de vocês os expulsam? Por isso, eles mesmos serão os juízes de vocês.
20 Nalo Goteni na lipe tapondoromona nani kuroma manda makorondu lemo Gote eno nokopa iye nomi kingimu molombalo waimu eno moromelena wendo oromo.
20 Se, porém, eu expulso os demônios pelo dedo de Deus, certamente é chegado o Reino de Deus sobre vocês.
21 Iye keri teni enge nimbe opa melema ambolopa mune mondopa yunge ulke awili nokopa kondoromo wali yunge ulkena tuku ltemo melema imbo te omba manda wapu naa ltimo.
21 Quando o valente, bem-armado, guarda a sua própria casa, todos os seus bens ficam em segurança.
22 Kano opa melema ulke awili nokoromo pulu iyemuni akumani nani nanga melema manda nokopo kondombo nimbe pilipe ambolopa moromo, nalo yunge opa pule iye te enge olandopa peli ombalie yu tombai tepalie yuni ulke awili nokoromo iyemu topa mundupe yu amboromo opa melema kinye yunge ulkena noirimo melema kinye opa pulemuni wendo lipe pumbe yunge pulu lemo imboma moke tepa tirimo.
22 Mas, se aparece alguém mais valente do que ele, vence-o, tira-lhe a armadura em que confiava e reparte os seus despojos.
23 Na naa tapondoromo iyemuni na tombai teremo. Na kinye kongi sipsipima tapu topa tukundo naa ltimo imbomuni kongi sipsipima tepa talopa tirimo,” nimu.
23 Quem não é por mim é contra mim; e quem comigo não ajunta espalha.
24 Jisasini ungu te peya nimbei, “Kuro keri te iye tenga konopuna wendo ombalie, no naa mololi kombumanga yu pumbe manda koro molombalo tenga kororomo. Te naa kanopa ltendepalie yuni nimbei, ‘Na oi molopolio wendo oru ulkemunga kelepo pumbo kanopamboi,’ nimo.
24 — Quando o espírito imundo sai de uma pessoa, anda por lugares áridos, procurando repouso. E, não o achando, diz: “Voltarei para a minha casa, de onde saí.”
25 Yu omba yu oi molorumu ulkena kanoromo kinye, ulke pureme mepa tepa penga tepa we lepa imbo te naa moromo ulu kanopalie,
25 E, voltando, a encontra varrida e arrumada.
26 yu wendo pumbelie, kuro keri paa olandopa enge nili 7 lipe mepa omba eno peya kano ulkena tukundo pungo moromele. Paimbo kano iyemu oi molopa kenjirimo nalo altopa paa olandopa molopa kenjirimo,” nimu.
26 Então vai e leva consigo outros sete espíritos, piores do que ele, e, entrando, habitam ali. E o último estado daquela pessoa se torna pior do que o primeiro.
27 Jisasini aku tepa nimbe molopili maku toko moloringina ambo teni ungu enge nimbe nimbei, “Nu paa teko kondoronomunga ambo nu mepa ame tirimumu yu malo,” nimu.
27 Aconteceu que, ao dizer Jesus estas palavras, uma mulher, que estava no meio da multidão, disse a ele, erguendo a voz: — Bem-aventurado o ventre que concebeu você e os seios que o amamentaram!
28 Jisasini nimbei, “Yu aku tepa moromo nalo imbo Gotenga ungumu pilko liko teko moromele imboma eno paa olandopa malo,” nimu.
28 Jesus, porém, respondeu:
29 Jisas molorumuna imbo pulumu tukundo tukundo ongo liko maku toringi wali yuni enondo nimbei, “Kinye maina moromele imboma imbo kerima kau moromele. Eno teko kenjiko Gote liko naa ipuki tirimele kano imbomani Goteni kau ulu enge nilima manda teremo mele kanamili tewi ningo na konge teremele. Nalo te naa kanonge. Goteni yunge oi molorumu profet iye Jona kinye ulu enge nili terimu mele akumundo kau kanoko pilinge.
29 Visto que aumentavam as multidões em volta dele, Jesus começou a dizer:
30 Profet iye Jona oi tepa molorumuna kanokolio Ninive imbomani Goteni ulu te terimuna kanoko imbi tiringi aku tepa mele Iyemunga Malo tepa molombalona eno i waina moromele imbomani kanonge.
30 Porque, assim como Jonas foi sinal para os ninivitas, o Filho do Homem o será para esta geração.
31 — ausente —
31 A rainha do Sul se levantará, no Juízo, com os homens desta geração e os condenará, porque veio dos confins da terra para ouvir a sabedoria de Salomão. E aqui está quem é maior do que Salomão.
32 — ausente —
32 Ninivitas se levantarão, no Juízo, com esta geração e a condenarão, porque se arrependeram com a pregação de Jonas. E aqui está quem é maior do que Jonas.
33 Jisasini aku tepa nimbe pora tipelie ungu te peya nimbei, “Imbomani tipe lam kandokolio polona maindo naa mondoko, mingina tuku naa mondoko tekolio, ulkena tuku pa tepili, imbo ongema kombu kanangei ningo ltemo polona ola noirimele.
33 — Ninguém, depois de acender uma lamparina, a coloca em lugar escondido, nem debaixo de um cesto, mas num lugar em que ilumina bem, a fim de que os que entram vejam a luz.
34 Nunge mongo nunge kangimunga lam mele moromo. Nunge mongo penga tepa angimo wali nu kangi pali pa tepili molko nu andoko kondorono. Nalo nunge mongo keri lembalo wali nunge kangi pali tumbulu topili andonio.
34 Os olhos são a lâmpada do corpo. Se os seus olhos forem bons, todo o seu corpo será cheio de luz; mas, se forem maus, o seu corpo ficará em trevas.
35 Akumunga nunge konopuna tukundo tumbulu naa topili ningo konopuna tukundo pa kau tepili ningo tiri tewi nio.
35 Portanto, tenha cuidado para que a luz que está em você não sejam trevas.
36 Nunge konopuna tukundo pa tepa tengepeya tepili molko tumbulu tendeku kape naa topili molonio wali nunge kangi konopuma pali pa tepili molonio. Lamemu pa teremona karomolo mele nunge konopu pa tepili molonio,” nimu.
36 Pois, se todo o seu corpo for luminoso, sem ter qualquer parte em trevas, será todo resplandecente como a lamparina quando ilumina você em plena luz.
37 Jisasini ungumu nimbe pora tirimu wali Farisi iyemanga teni Jisasindo nimbei, “Kere langi peya nambili owi,” nimuna yu kinye pumbe langi nombaindo mainye molorumu.
37 Ao falar Jesus estas palavras, um fariseu o convidou para uma refeição na sua casa. Entrando na casa, Jesus tomou lugar à mesa.
38 Nalo yu oi ki kulumie naa topalie langi we norumu ulu kanopalie kano Farisi iyemuni konopu awini lipe mundurumu.
38 O fariseu admirou-se ao ver que Jesus não tinha se lavado antes de comer.
39 Jisasini yu konopu lipe mundurumu mele lipe manjipelie ungu iko topalie yundo nimbei, “Eno Farisi iyema plet kinye kap kinye tawendo kulumie toromele nalo akumunga tukundo kalaro pulumu moromo. Ulu pulu kerima kinye, melema wapu ltimele ulu pulumu kinye akuna peremo.
39 Mas o Senhor lhe disse:
40 Eno paa keke lepo toromele. Kangi terimu iyemuni konopumu peya naa terimuya? Peya talo terimu kani eno kangi no leko kake tepili moromele mele aku teko enonga konopu kake tepili molonge lemo manda.
40 Seus tolos! Quem fez o exterior não é o mesmo que fez o interior?
41 Eno konopu topele tokolio imbo koropama kondo kolko enonga noirimele melema tinge wali enonga konopu kalaro moromomu kolo wangopa kake tepili,” nimu.
41 Mas deem como esmola o que está dentro do copo e do prato, e tudo lhes será limpo.
42 Jisasini Farisi iyema iri topalie nimbei, “Eno Farisi iyema mindili nonge. Enoni poinyena oromo mele keloma lkepa moi kemu aku tepa melema meko kambu toko 10 10 ningo liko noikolio te te ningo wendo liko Gotenga kongono tendeli iyema tiemili ningo tirimele. Goteni aku teko Teaio nimu mele enoni teremele nalo aku ulu olandopama naa teremele. Ulu tumbi nilima naa teko, we imboma kondo naa kolko, Goteni imboma konopu mondoromo mele eno anjiko imboma konopu naa mondoromele. Aku teko ulu olandopa mele telemelanje penga. Kinye ulu mainyendopama teremele mele munduko naa kelkolio aku uluma kinye ulu olandopama kinye waye talo telemelanje paa penga. Nalo aku teko naa teremelemunga eno mindili nonge.
42 Mas ai de vocês, fariseus! Porque vocês dão o dízimo da hortelã, da arruda e de todas as hortaliças, e desprezam a justiça e o amor de Deus. Vocês deveriam fazer estas coisas, sem omitir aquelas.
43 Eno Farisi iyema, Juda Imboma maku toko Gotenga ungu pileli ulkena pungo mainye molongeindo eno polo wambana lino kau molamili ningo akuna konopu tiko moromele. Eno Farisi iyema maket kombuna iye nomi kelkele toko andonge wali we imbomani lino kapi nengei konopu ltemele. Aku teremelemunga eno mindili nonge.
43 Ai de vocês, fariseus! Porque gostam da primeira cadeira nas sinagogas e das saudações nas praças.
44 Eno Farisi iyema imbo ono kombu tenga imbo ina ono teremele ningo naa pilko wakulu tiko kimbo kamburumele mele eno moromele kani eno mindili nonge,” nimu.
44 Ai de vocês que são como as sepulturas invisíveis, sobre as quais as pessoas passam sem perceber!
45 Jisasini aku tepa nimu ungu pilipelie Gotenga ungumanga pulumu pilipe nimbe mane tili iye teni yundo nimbei, “Ungu Mane Tilimu, nuni Farisi iyema aku teko iri toronomunga lino kape iri torono konopu ltemolo,” nimu kano wali
45 Então, tomando a palavra, um dos intérpretes da Lei disse a Jesus: — Mestre, ao dizer estas coisas o senhor está ofendendo também a nós!
46 Jisasini eno kinye iri topalie nimbei, “Paimbo nino. Eno Gotenga ungumanga pulumu pilko mane tili iyema mindili nonge. Enoni ungu mane tiko teaio nimele mele we imboma eno pilkolio tengeindo umbuni koromele. Mindili teko umbuni awini menge mele meangei ningo tikolio enoni enongano lipo tapondopo meamili paa naa ningo we kanoko moromelemunga eno mindili nonge.
46 Mas Jesus respondeu:
47 Eno Gotenga ungumanga pulumu pilko mane tili iyema, enonga anda kolepalemani Gotenga iye profetema toko kondoringi. Yandopa, kinye, enoni kano profet iyema ono teringi kombuma au tirimele.
47 Ai de vocês! Porque edificam os túmulos dos profetas que os pais de vocês assassinaram.
48 Anda kolepalema enoni kano profet iyema toko kondoringi ulu penga pilkolio, kinye eno kano profet iyema paimbo toringi. ningo enoni ono teringi kombuma au tirimelemunga eno mindili nonge.
48 Assim, são testemunhas e aprovam com cumplicidade as obras dos pais de vocês; porque eles mataram os profetas, e vocês edificam túmulos para eles.
49 Aku teko teremelemunga, Gote yunu ungu pali lipe manjili iyemuni oi nimbei, ‘Nani nanga profet iye marendo enoni imboma ungu ningo tieio nimbo lipo mundupo, iye mare nanga kongono tendepaio nimbo lipo mundumbo wali imbomani mundumbo iyemanga mare mindili tiko, mare toko kondonge,’ nimbe Goteni nimu.
49 Por isso, também disse a sabedoria de Deus: “Mandarei para eles profetas e apóstolos, e a alguns deles matarão e a outros perseguirão”,
50 — ausente —
50 para que desta geração se peçam contas do sangue dos profetas, derramado desde a fundação do mundo,
51 — ausente —
51 desde o sangue de Abel até o sangue de Zacarias, que foi assassinado entre o altar e o santuário. Sim, eu afirmo a vocês que se pedirão contas a esta geração.
52 Eno Gotenga ungumanga pulumu pilko mane tili iyema ungu manemanga pulumu pilko kondoromele nalo we imbomani naa pilengei ningo eno pilinge aulkemu pipi tirimele. Eno Gotenga bukuna moromo ungumu waliwali karomele nalo Goteni iye te eno lipe tapopili nimbo lipo mundumbo nimu iyemundo nimbe bukuna peremo unguma kanokolio pilko maa tondoromele. Bukuna kano iyemundo nimo unguma pilemili ningo moromele imboma enoni pilinge aulkemu pipi tirimele. Aku teremelemunga eno mindili nonge,” nimu.
52 Ai de vocês, intérpretes da Lei! Porque vocês pegaram a chave do conhecimento. No entanto, vocês mesmos não entraram e impediram os que estavam entrando.
53 — ausente —
53 Quando Jesus saiu dali, os escribas e fariseus começaram a contestá-lo com veemência, fazendo perguntas a respeito de muitos assuntos,
54 — ausente —
54 com o objetivo de tirar daquilo que ele dizia um motivo para o acusar.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.