Mateus 22
Alekano Bible (GAH_PNG) vs NAA
1 Izesú goha miní ameko anoza gakó láa loko limó:
1 De novo Jesus lhes falou por parábolas, dizendo:
2 Okulumalímini lapanalímini mututoni lilí itakumú nene agulizaki ve makolímo netá matá oko moloko imó neneloka lo moloko avetó oko lo likimitoze, gililo. Agulizaki ve makolímo gipalaló vená alemo molanogo noike nosánetá ale vavá imó.
2 — O Reino dos Céus é semelhante a um rei que preparou uma festa de casamento para seu filho.
3 Ale vavá noike gelekelé izegipala kimiselekago, goí oko alesa molo kimi vegená nene iki nosánetá natave liki viki li kememó. Li kimikago, keza nene amánapa ikago,
3 Enviou os seus servos a chamar os convidados para a festa, mas estes não quiseram vir.
4 gelekelé izegipalama goha nokimisilike láa loko limó: Neza alesa molo kumu vegená nene viki láa liki li kimilo: Nosánetá nene mota ale vavá okaze. Pulumaká iza gehato minamoláama itó nosánetá haitopaitolímini nene mota ale vavá okave. Lekeza vená ale kemeaká nosató nene alo.
4 Enviou ainda outros servos, dizendo: “Digam aos convidados: Eis que já preparei o meu banquete; os meus bois e animais da engorda já foram abatidos, e tudo está pronto; venham para a festa.”
5 Loko lokago, keza gelekelé izegipa nenete viki ámina gakó li kememóza, keza gilikago goselé kipilimó. Gili ahuliake ha-gelegele amó. Makó nene míiniuka vamó. Itó makó lugáa nene hozagazanikú vamó.
5 Mas os convidados não se importaram e se foram, um para o seu campo, outro para o seu negócio.
6 Itó lugáa nenete agulizaki vemámini gelekelé izegipa nene kigizató alinake ali golesa iki kepelemó. Makó lugáa nene kipili helemó.
6 Outros, agarrando os servos, os maltrataram e mataram.
7 Lá ikago, eza agulizaki ve nenémo gele golesa oake, izapaló golesa molokago, pilisi veva kimiselekago, vake ámina gelekelé izegipala kipili hele vegenáma kipili gesá iake numuni apáini nene vitú vitú iki ali golesa amó.
7 — O rei ficou furioso e, enviando as suas tropas, exterminou aqueles assassinos e incendiou a cidade deles.
8 Lá ikago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimike limó: Vená ale kemeaká nosá nene mota ale vavá okumóza, alesa molo kumu vegenalitini kemetameni nenémo ámina nosá nata avotigila oko minamive.
8 Então disse aos seus servos: “A festa está pronta, mas os convidados não eram dignos.
9 Nenemú lekeza gapo izana koma komagú viki vegená nánigikima alesa mili kimikiko vená ale kemeakató nosá ale vavá uhá nene iki natave.
9 Vão, pois, para as encruzilhadas dos caminhos e convidem para o banquete todos os que vocês encontrarem.”
10 Loko lo kemekago, gelekelé izegipama nene viki gapo koma komagú mihina ake vegená vóvotiki golesa lamaná mukí nene kilímiki ake nosá ale vavá i numukú nene iki vaí i lamaná amó.
10 E, saindo aqueles servos pelas estradas, reuniram todos os que encontraram, maus e bons; e a sala do banquete ficou cheia de convidados.
11 Vegená mukí iki niago, agulizaki ve nenémo ánigoketanogo itimó. Itike ve makó ánigamó nene vená ali keme gamenámini luhiaká nia gó lamaná luhamike noigo, ánigoake,
11 — Mas, quando o rei entrou para ver os que estavam à mesa, notou ali um homem que não trazia veste nupcial
12 agulizaki vémo láa loko lo amimó: Nigivénega, nana okago vená ali kiminigi niamómámini luhoaká gó luhamanike imanegú iteko noane. Loko ligo, eza gakó litimoláa nomimó.
12 e perguntou-lhe: “Amigo, como você entrou aqui sem veste nupcial?” E ele emudeceu.
13 Lá okago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimimó: Lekeza agisa agizató nagá aliiki ali hetó iiki límugusi apakú ahulimikiko lemeko minino. Neneló minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive.
13 Então o rei ordenou aos serventes: “Amarrem os pés e as mãos dele e atirem-no para fora, nas trevas; ali haverá choro e ranger de dentes.”
14 Loko Izesú lo kemeake makó láa loko limó: Ómasímo vegená mukí alesa molo kemeneimóza, vegená luguhakó kelémo etó okago itiaká niave.
14 Porque muitos são chamados, mas poucos são escolhidos.
15 Izesú láa loko lo kemekago, Palisaio monó ve keza vake láa liki lamó: Nana gakotunú gelehusi gekuko nenegú apilitive. Liake nene gakó gona giziki minake,
15 Então os fariseus se retiraram e consultaram entre si como surpreenderiam Jesus em alguma palavra.
16 kezáini izegipáini zuhagutí itó Heloteni izegipala zuhagutí lugáa nene kimisilikago, Izesú noitoka viake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Geza gakó gihilagó loaká noane. Gakó lamanakó lanike vegená Ómasímini gapováa vevesoko kelepizeaká noane. Vegenakumú gonukonú osá amane. Vegená iti minamó limi minamó mukí nene lelegí okogó lainim-okimiaká noane.
16 E enviaram-lhe discípulos, juntamente com os herodianos, para lhe dizer: — Mestre, sabemos que o senhor é verdadeiro e que ensina o caminho de Deus de acordo com a verdade, sem se importar com a opinião dos outros, porque não olha para a aparência das pessoas.
17 Lá onoinazo, geza hanuva lo limitanize. Nanave loko nogelene. Loma gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nounimó nene etahe etamive.
17 Assim sendo, diga-nos o que o senhor acha: é lícito pagar imposto a César ou não?
18 Liki lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave loko Izesú nene keí gakóinímini mogona golesa hanuva geleake, láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta, nanamú giminegú milanigi nilave.
18 Mas Jesus, percebendo a maldade deles, respondeu:
19 Takisi monigutí makó nelepizilo. Loko lokago, moni makó aliki aitoka vamó.
19 Mostrem-me a moeda do imposto. Trouxeram-lhe um denário.
20 Vikago, loká oketake vogunahana imanegi itó imane luhuvagi nene éahini neve.
20 E Jesus lhes perguntou:
21 Loko loká okimikago, keza gamanímini agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Liki likago eza nene láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo. Itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo.
21 Eles responderam: — De César. Então Jesus lhes disse:
22 Loko lokago, keza nene gakó giliake sigaga limiake ahulimiake vamó.
22 Ouvindo isto, se admiraram e, deixando-o, foram embora.
23 Ámina gamenaló Satukaio monó vegená lugáa Izesutoka amó. Keza vegená hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená nene Izesú noitoka ake,
23 Naquele dia, alguns saduceus, que dizem não haver ressurreição, aproximaram-se de Jesus e lhe perguntaram:
24 láa liki lamó: Tisalemaka, Mosé láa loko limó: Ve makó izegipala getamoko minoko helekikoma agunalámo ámina gevoná vená nene alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative.
24 — Mestre, Moisés disse: “Se alguém morrer, não tendo filhos, o irmão desse homem deve casar com a viúva e gerar descendentes para o falecido.”
25 Láa lokamó nenazo, gozapá uvolaho agunala 7-a nene lelitoka minamó. Lá iki minake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, agunala nenémo ámina vená alimó.
25 Ora, havia entre nós sete irmãos. O primeiro, tendo casado, morreu e, não tendo descendência, deixou sua mulher para seu irmão.
26 Alekago ámina sunímo utó o amekago, lá imi imi vake vake keza ve 7-a nene ámináminigó amó.
26 O mesmo aconteceu com o segundo, com o terceiro, até o sétimo.
27 Keza hili asú ikago, venáini nene alika hilimó.
27 Por fim, depois de todos, morreu também a mulher.
28 Ámina ve 7-a nenete aí vanagó minikamó nenazo, nenemú hilinakutí goha otita gamena nene ámina venáma éahini venala loló itimó neve.
28 Portanto, na ressurreição, de qual dos sete ela será esposa? Porque todos casaram com ela.
29 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú nene konotó aleko láa loko limó: Lekeza monó gotolaú gakó makó nemóma nene gatinamóza, mogonáa gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzamú nene ma gelemake gili gopa iki nilahe.
29 Jesus respondeu:
30 Keza hele vegená otita gamena nene vená aleakaláa nene nomive. Itó vená aleme kemeakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki gohuna minanigave.
30 Porque, na ressurreição, nem casam, nem se dão em casamento, mas são como os anjos no céu.
31 Lá onoimóza, hele vegená goha otitakumú nene gohakú loká oleketatoze. Lekeza imane gakó Ómasímo lo likimimó nene gatinamóza, mogonáa gilinamahe. Emaneloka miniliki ite vemú láa loko lonoimóma neve:
31 Quanto à ressurreição dos mortos, vocês nunca leram o que Deus disse a vocês:
32 Neza Avalahani Isakani itó Zakoponi Ómasi minutímina mino loko voko nominuve. Láa loko limó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive.
32 “Eu sou o Deus de Abraão, o Deus de Isaque e o Deus de Jacó”? Ele não é Deus de mortos, e sim de vivos.
33 Loko lokago, vegená mukí keza gakoláa lo kimikumú nene sigaga sagaga lake agae, vatí oko ale viligoko lo kimive, liki lamó.
33 Ouvindo isto, as multidões se maravilhavam da sua doutrina.
34 Izesú nene gakotunú Satukaio monó vetini kegepa ze letoko lokago, Palisaio monó ve keza nene gakó nigeleke aitoka iki alegesá iake,
34 Entretanto, os fariseus, sabendo que Jesus havia silenciado os saduceus, reuniram-se em conselho.
35 keí holúikutí ve makó gakó mogona geleaká i ve nenémo Izesuni amekú molanogo láa loko limó:
35 E um deles, intérprete da Lei, querendo pôr Jesus à prova, perguntou-lhe:
36 Tisalemaka, Mosé lo hukoko li gakokutí nene hilímo kivilegeko napa neve.
36 — Mestre, qual é o grande mandamento na Lei?
37 Loko lokago, Izesú láa loko lo ameko limó: Gigika itó gemeni itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasi lehizetozo.
37 Jesus respondeu:
38 Nene gakó nenémo napa iteko neve.
38 Este é o grande e primeiro mandamento.
39 Itó napa otigí nenémo hamolíminigó oko nemó nene lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo.
39 E o segundo, semelhante a este, é: “Ame o seu próximo como você ama a si mesmo.”
40 Ámina lo hukoko li gakó losi nenémo Mosé lo mola gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li mila gakolímini gotoláa loló onoive, loko limó.
40 Destes dois mandamentos dependem toda a Lei e os Profetas.
41 Itó Palisaio monó ve keza alegesá iki niago, Izesú loká oketake láa loko limó:
41 Estando reunidos os fariseus, Jesus lhes perguntou:
42 Lekeza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vemamú nanave liki nigeleve. Éahini agávolaho noitive. Loko lokago, keza agulizaki ve napate Tevitini agávolahove.
42 — O que vocês pensam do Cristo? De quem é filho? Eles responderam: — De Davi.
43 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Láa likima Sikalahulímo nanamú Tevitini alémo vávani okago Tevití nene ámina vemú nene Guivahaníneve loko live. Tevití láa loko limó neve:
43 E Jesus perguntou:
44 — ausente —
44 “Disse o Senhor ao meu Senhor:
45 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene Guivahaníne ve loko limó nenazo, ámina ve nenémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive.
45 — Portanto, se Davi o chama de Senhor, como ele pode ser filho de Davi?
46 Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi nene noitive. Loko lokago, ve makolite Izesuni anotó aliki li amemitamó onoive. Keza ámina gamenámini veletó nene gakó makó loká itatakumú gelego gena okago, gimivagú miliki loká itamisá amó.
46 E ninguém podia lhe responder uma palavra; e a partir daquele dia ninguém mais ousou fazer perguntas.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.