João 1

Ogea NT (ERI_WBT) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Gai aminanga amina, saini dada oruwa heigei uwa langa, Beele no inyai. Beele no Itou bagu inyai. Beele no nogo Itou.
1 No começo aquele que é a Palavra já existia. Ele estava com Deus e era Deus.
2 Gai aminanga amina, Beele no Itou bagu inyai.
2 Desde o princípio, a Palavra estava com Deus.
3 Beele wahanga la, Itou no dada oruwanga heigemu wai. Dada ete-te jala fere langa heigei uwa. Dada oruwa heigai wa Beele wenga heigemuwai.
3 Por meio da Palavra, Deus fez todas as coisas, e nada do que existe foi feito sem ela.
4 Ariya, ago auma no langa inyina waha, wa fai-aita bagu nebere lala.
4 A Palavra era a fonte da vida, e essa vida trouxe a luz para todas as pessoas.
5 Ariya, lala waha no agugu langa lala ganga, agugu no lala waha kutau tuwei uwa.
5 A luz brilha na escuridão, e a escuridão não conseguiu apagá-la.
6 Ariya, fai ete heigai, nomo unyi Jon. Fai waha Itou no huuru tuwai.
6 Houve um homem chamado João, que foi enviado por Deus
7 No fai-aita bagu lala waha bona, beele malalamudu lenigei nomo bona mai. Ono wonga nere lala waha nomo beele isidu bode, huwanyanege ngalenga wona bona.
7 para falar a respeito da luz. Ele veio para que por meio dele todos pudessem ouvir a mensagem e crer nela.
8 Jon no nogo no lala waha uwa. No lala waha nomo beele malalamudu le wei nomo bona mai.
8 João não era a luz, mas veio para falar a respeito da luz,
9 Ariya, lala waha no lala tigini, no nere fai-aita bagu oruwa lala nigi-nigina, no oula la monbona.
9 a luz verdadeira que veio ao mundo e ilumina todas as pessoas.
10 Ariya, Beele no oula la inyina. Beele wahanga la, Itou no oula tafai, ariya, nere fai-aita oulaha nere waha bona foo nigei uwa.
10 A Palavra estava no mundo, e por meio dela Deus fez o mundo, mas o mundo não a conheceu.
11 Onodu no nogo nomo matane hugu langa goyai wa, no nomo gane tigini nere no hawegu uwa.
11 Aquele que é a Palavra veio para o seu próprio país, mas o seu povo não o recebeu.
12 Ariya, nere fai-aita ila no hawane waha, nere no unyi bode huwanyanege ngalenga wane waha. Onou waha bona, nere Itou nomo magana edo heigei nomo bona unyinege anyakoro nigai.
12 Porém alguns creram nele e o receberam, e a estes ele deu o direito de se tornarem filhos de Deus.
13 Nere amenege anyanege gane nebere ganenege langa yo, genege gala nomo gauwou langa yo, fai nebere gauwou langa uwa. Itou nogowe ono nigainga nomo magana heigane.
13 Eles não se tornaram filhos de Deus pelos meios naturais, isto é, não nasceram como nascem os filhos de um pai humano; o próprio Deus é quem foi o Pai deles.
14 Ariya, Beele no fai heigai, onodu no medu ere gamage la inyai. Ere nomo unyi anyakaro bagu, danga bagu ureye. Magana etenga wahanga nomo unyi anyakaro, no Jijei huuru tuwainga mai. No augamu guruwou bagu, fanyimu tigini bagu bolo tuwou.
14 A Palavra se tornou um ser humano e morou entre nós, cheia de amor e de verdade. E nós vimos a revelação da sua natureza divina, natureza que ele recebeu como Filho único do Pai.
15 Ariya, Jon no fai waha bona nere fai-aita bagu lenigidu bona benou yaurai, “Fai no waha boni, ji amina benou letigene, ‘Fai no ji mogofe maina waha, no ji amuge hiyou. Taate bona, ji heigei uwa la, no aminanga yafai.’”
15 João disse o seguinte a respeito de Jesus: — Este é aquele de quem eu disse: “Ele vem depois de mim, mas é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
16 Ariya, aau warou fai waha langa bolo dewou, no nomo aau warou waha la, ere oruwa figini higi dedena.
16 Porque todos nós temos sido abençoados com as riquezas do seu amor, com bênçãos e mais bênçãos.
17 Wa ngalenga, Itou no nuuni beele ere Moses owo langa higainga tei. Ariya, Yesus Kristus langa ere augamu guruwou bagu, fanyimu tigini bagu tei.
17 A lei foi dada por meio de Moisés, mas o amor e a verdade vieram por meio de Jesus Cristo.
18 Ariya, fai ete te Itou urei uwa. Gai uwanga uwa. Itou Nomo Idau etenga waha, no nogo Itou, no tigini Umamu hinomu la yafana, no wenga ere Itou abitimu higai.
18 Ninguém nunca viu Deus. Somente o Filho único, que é Deus e está ao lado do Pai, foi quem nos mostrou quem é Deus.
19 Nere Juda, Pris Livai bagu huuru niganenga Jerusalem awadu bode mai Jon benou isoki tuwane, “Ne faiwei tigini?”
19 Os líderes judeus enviaram de Jerusalém alguns sacerdotes e levitas para perguntarem a João quem ele era.
20 Ono wanenga, Jon no beele ete huwarimuwei uwa. No beele tigini malalamudu benou lenigai, “Itou fai-aita bagu gidu hanigei nomo fai hangadawai wa, ji fai waha uwa.”
20 João afirmou claramente: — Eu não sou o
21 Ono wainga, nere isoki tuwane, “Adadu? Ne Elaija yo?” Ono wanenga, no lenigai, “Ji no uwa.” Ono wainga, nere ege isoki tuwane, “Ne profet ere no itari tuya waha yo?” Ono wanenga, no lenigai, “Ji no uwa.”
21 Eles tornaram a perguntar: — Então, quem é você? Você é Elias? — Não, eu não sou! — respondeu João. — Você é o — Não! — respondeu ele.
22 Ono wainga, nere no ege isoki tuwane, “Ne faiwei tigini? Ere fai nere huuru higanenga meyaha waha, beele ete ege gidu lenigoboya. Ne nage bonahe adadu lewau ganga?”
22 Aí eles disseram a João: — Diga quem é você para podermos levar uma resposta aos que nos enviaram. O que é que você diz a respeito de você mesmo?
23 Ono wanenga, Jon no benou lenigai, “Ji fai ete, bolou ha fai uwau la yauredu benou lewai waha, ‘Anyakaro nomo jala tiginimu fuwagu. Wa profet Aisaia no amina lewai onou.’”
23 João respondeu, citando o profeta Isaías: — “Eu sou aquele que grita assim no deserto: preparem o caminho para o Senhor passar.”
24 Farisi nere fai beha huuru niganenga mayane.
24 Os que foram enviados eram do grupo dos fariseus ;
25 Nere Jon isoki tuwane, “Ne leni, ne Itou nomo fai-aita bagu gidu hanigei nomo hangada hinou fai waha uwa, ne Elaija uwa, onodu ne profet waha uwa, ariya ne taate boni fai-aita bagu yaage bisemu nigi-nigini?”
25 eles perguntaram a João: — Se você não é o Messias, nem Elias, nem o Profeta que estamos esperando, por que é que você batiza?
26 Ono wanenga, Jon, no nere lenigai, “Ji yaage la, yaage bisemu nigi-nigini. Ariya, fai ete no tere gamatege la ya waha, tere no boya ada isiya.
26 João respondeu: — Eu batizo com água, mas no meio de vocês está alguém que vocês não conhecem.
27 Fai no waha, ji mogofe maina. Ariya, ji yage fai hilou uwa, ji no nomo afo osoko tanou waha, nomo maalu futu fuwei nomo edo uwa.”
27 Ele vem depois de mim, mas eu não mereço a honra de desamarrar as correias das sandálias dele.
28 Jon no beele waha, no Betani matane Jordan yaage ulate langa lenigai. Jon no haumu walanga, nere fai-aita bagu yaage bisemu nigigai.
28 Isso aconteceu no povoado de Betânia, no lado leste do rio Jordão, onde João estava batizando.
29 Ariya inyi hamba, Jon no Yesus no bagu golodu mai gainga urai. Onodu Jon no lewai, “Uragu. No Woha Itou Nomo Sipsip Magana. No fai-aita bagu oulaha nebere une uulu nagona bona maina.
29 No dia seguinte, João viu Jesus vindo na direção dele e disse: — Aí está o Cordeiro de Deus, que tira o pecado do mundo!
30 Ji fai wahanga boni, amina letigene, ‘Fai no ji mogofe maina waha, no ji amuge hiyou. Taate bona, ji heigei uwa la, no aminanga yafai’.
30 Eu estava falando a respeito dele quando disse: “Depois de mim vem um homem que é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
31 Ji yage no faiwei waha, ji no isi tuwei uwa. Ariya, ji nere Israel fai-aita bagu no isi tuwei nomo boni, ji maidu fai nere yaage langa, yaage bisemu nigene.”
31 Eu mesmo não sabia quem ele era, mas vim, batizando com água para que o povo de Israel saiba quem ele é.
32 Onodu Jon no beele beha ege lenigai, “Ji Hauri Guuni, ha laluwa awadu nei ete buuna dorofe medu bona, no langa yafa ganga urenaha.
32 João continuou: — Eu vi o Espírito descer do céu como uma pomba e parar sobre ele.
33 Ariya ji yage, ji no ada isi tugene. Itou no ji huuru hiyainga, nere fai-aita bagu yaage la, yaage bisemu nigei nomo boni meene waha, no we ji lehiyai, ‘Saini, Hauri Guuni no medu bona, fai ete la yafa gonga ure bonahe wonga, fai no wahanga, no fai-aita bagu Hauri Guuni langa yaage bisemu nigonbona.’
33 Eu não sabia quem ele era, mas Deus, que me mandou batizar com água, me disse: “Você vai ver o Espírito descer e parar sobre um homem. Esse é quem batiza com o Espírito Santo.”
34 Ariya, ji yage we, ji waha uredu beele malalamudu lewene. No beha waha, no Itou Nomo Idau.”
34 E eu vi isso e por esse motivo tenho declarado que ele é o Filho de Deus.
35 Ariya inyi hamba, Jon no ege walanga oto gainga, no nomo disaipel nga nononga, no ngate gaara oto wane.
35 No dia seguinte, João estava outra vez ali com dois dos seus discípulos.
36 Ono ganenga, Yesus no golodu goi gainga, Jon no uredu bona lewai, “Uragu. No woha Itou Nomo Sipsip Magana.”
36 Quando viu Jesus passar, disse: — Aí está o Cordeiro de Deus!
37 Jon no onou lewainga, nomo disaipel nga waha isidu bodere, nere Yesus oojo tudu goyare.
37 Quando os dois discípulos de João ouviram isso, saíram seguindo Jesus.
38 Yesus no ubuludu bona, fai nga oojo tu garenga nerirai. Onodu bona, no benou isoki nirai, “Tere taate kuruyare?” Ono wainga nere isoki tuware, “Rabai, ne mata adeha langa yafani?” Ariya, “Rabai” nomo hugu wa, “Isisigou fai”.
38 Então Jesus olhou para trás, viu que eles o seguiam e perguntou: Eles perguntaram: — Rabi, onde é que o senhor mora? (“Rabi” quer dizer “mestre”.)
39 Ono warenga Yesus no lenirai, “Tere maidu bonadere uraru!” Ono wainga nere goidu bodere, mata no yafana waha urare. Onodu fati waha la, nere no ngate yafane. Taate bona, hoonga ago amina esuwa 4-kilok onou.
39 — Venham ver! — disse Jesus. Então eles foram, viram onde Jesus estava morando e ficaram com ele o resto daquele dia. Isso aconteceu mais ou menos às quatro horas da tarde.
40 Ariya nere fai nga, Jon beele lewainga isidu bodere, Yesus oojo tuware waha, ete nomo unyi Andru, no Saimon Pita bemu.
40 André, irmão de Simão Pedro, era um dos dois homens que tinham ouvido João falar a respeito de Jesus e por isso o haviam seguido.
41 No Yesus awa tudu bona tigini goi no nomo bemu Saimon toroba tudu letuwai, “Ere Mesaia ureyaha.” Ariya, “Mesaia” nomo hugu benou, “Fai, Itou no nomo fai-aita bagu ege gidu hanigei nomo hangada tuwou”.
41 A primeira coisa que André fez foi procurar o seu irmão Simão e dizer a ele: — Achamos o
42 Onodu Andru no Saimon haudu Yesus bagu goyai. Ono wainga, Yesus no Saimon uredu bona letuwai, “Ne Saimon, Jon nomo idau. Iinga gonga, nere unyite ‘Sifas’ hinodbode.” Ariya, “Sifas” no, “Pita” ide dorofe. Nomo hugu benou, “Megebu”.
42 Então André levou o seu irmão a Jesus. Jesus olhou para Simão e disse:
43 Ariya, inyi haamba, Yesus no Galili goyonbona onowai. Ono bona, no Filip toroba tudu, benou letuwai, “Ne mai ji taga hiyau.”
43 No dia seguinte, Jesus resolveu ir para a região da Galileia. Antes de ir, foi procurar Filipe e disse:
44 Ariya Filip no Betsaida taonha, Andru, Pita ngare neire matane hugu.
44 Filipe era de Betsaida, de onde eram também André e Pedro.
45 Ariya, Filip no goidu Nataniel toroba tudu bona benou letuwai, “Moses no nuuni beele nomo buk langa amina no bona yeregai waha, nere profet fere nomo beele yeregane. Ere fai waha amina toroba tuyaha. No waha Yesus, Josep idau Nasaret taonha.”
45 Filipe foi procurar Natanael e disse: — Achamos aquele a respeito de quem Moisés escreveu no
46 Ono wainga, Nataniel no Filip isoki tuwai, “Dada hilobainga ete Nasaret taon langa edo la heigona rute?” Ono wainga, Filip no Nataniel letuwai, “Ne maidu bonahe urau.”
46 Natanael perguntou: — E será que pode sair alguma coisa boa de Nazaré? — Venha ver! — respondeu Filipe.
47 Saini Yesus no Nataniel no bagu mayainga uredu bona, benou lewai, “Uragu. Fai maina beha, no Israel fai tigini. No langa yaawawou beele bagu yaawawou fanyimu ete inyei uwa!”
47 Quando Jesus viu Natanael chegando, disse a respeito dele:
48 Ono wainga, Nataniel no Yesus isoki tuwai, “Ne adadu ji isi hinaha?” Ono wainga, Yesus no ege gidu benou letuwai, “Saini Filip no ne yaure hinei uwa langa, ne fik nauge hugu langa yafa genenga neriye naha.”
48 Então Natanael perguntou a Jesus: — De onde o senhor me conhece? Jesus respondeu:
49 Ono wainga, Nataniel beele waha isidu Yesus letuwai, “Isisi higigou fai, ne Itou Idau. Ne Israel nebere King.”
49 Então Natanael exclamou: — Mestre, o senhor é o Filho de Deus! O senhor é o Rei de Israel!
50 Ono wainga, Yesus no Nataniel letuwai, “Ji ne benou lehininaha, ne fik nauge hugu langa yafa genenga neriyenaha. Hugu waha langa, ne ji boni huwanyate ngalengana.” “Ariya, iinga gonga ne dada aroro, dada beha feiya dewou urau ganga.”
50 Jesus respondeu:
51 Onodu Yesus no lenigai, “Ji ngalenga letigini, iinga gonga ha laluwa helufa wonga, Itou nomo ensel nere Fai Nomo Idau bagu meyao maniyao gogunga nerigagu ganga.”
51 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: vocês verão o céu aberto e os anjos de Deus subindo e descendo sobre o

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.