Atos 5

Anotogi Ngago Wik Yisu Kilisiyegi Langaira (BIG) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Keya yombu nak Ananiya meiyabek keya pigi yongokpumelegi yeikta Sapaira meiyamele. Piyaugu ngabelak narik yana logo kingyeng weiya,
1 Havia, porém, um homem chamado Ananias que, com sua esposa, Safira, vendeu uma propriedade.
2 kapura pi keya yongok pugumelerau kingyeng sangamiza wizigeya piyengka lewe narik ngezeyaugi wawiya keya lewe narik Ananiyago oroweirik aposolowiliyegi yana logo pelik yeiya, Ya, ngabelaktikka kingyeng mabiyeng weiya peyeng mena, yeiya.
2 Levou apenas parte do dinheiro aos apóstolos, mas, com aprovação da esposa, afirmou que aquele era o valor total e ficou com o resto.
3 Pilik kai legi Pitago piyegi pelik meiya, Ananiya, ni Sadangko wilek kang nugubekki ngai wizeibene kelemiya logo kazing king ngabelaktikka weiya piyengka nayeng ni makngezegi wawiya logo kazing pilik mizamokko Anotogi Kung Walekpekyegi ngaigu kelemiyara nangki?
3 Então Pedro disse: “Ananias, por que você deixou Satanás encher seu coração? Você mentiu para o Espírito Santo quando guardou parte do dinheiro para si.
4 Were ngabelakpek yanaginerik ngabelakpek nugubek. Keya ngabelakpek yana logo king ngabelakpekki ngane weiya piyendau nuguyeng. Pilik tegi, ni yenge wilek kang nugubekka pilik pura miziweki kumulara nangki? Ni pilik miza purago yombanuwiliyegi ngaigu kaiya ono, ni Anotoyegi ngaigu kaiya wizinda.
4 A propriedade era sua para vender ou não, como quisesse. E, depois de vendê-la, o dinheiro também era seu, para entregar ou não. Como pôde fazer uma coisa dessas? Você não mentiu para nós, mas para Deus!”.
5 — ausente —
5 Assim que Ananias ouviu essas palavras, caiu no chão e morreu. Um grande temor se apoderou de todos que souberam o que havia acontecido.
6 — ausente —
6 Então alguns jovens se levantaram, envolveram o corpo num lençol e o levaram para fora, e depois o sepultaram.
7 Pulaga Pita kiling yongkambanu nawili mabulogo koya tek neyauganarik miza logo waleleige Ananiyagi yongokpumele pulogo kanda kapura pi pulogo yaka miza pura lusuwei.
7 Cerca de três horas depois, sua esposa entrou, sem saber o que havia acontecido.
8 Pitago piyegi pelik meiya, Sapaira, king orowei wiriya peyeng king ngabelaktikka weiya piyeng mabiyeng ma ni yali kerekpugu nayendau weiya, meiya logo Sapairago pelik meiya to mela, Ei, king ngabelaktikka piyeng mabiyeng piyeng, meiya.
8 Pedro lhe perguntou: “Foi esse o valor que você e seu marido receberam pelo terreno?”. Ela respondeu: “Sim, foi esse o valor”.
9 Tegi Pitago piyegi pelik meiya, Nangki wiyeke ni yali kerekpu kozak kela logo Anotogi Kung Walekpekyegi yang kelemiya? Keriye, yombu nigi kerekpubek yaka waliyawili weik kandikke yolu puwili kani, logo puwiligu nirau waliyiweki wageliweigi kani, meiya.
9 Então Pedro disse: “Como vocês puderam conspirar para pôr à prova o Espírito do Senhor? Veja, os jovens que sepultaram seu marido estão logo ali, perto da porta, e também levarão você”.
10 Mabuwekke yongokmele ulu wala logo ibeng. Yombu nawekke puwili yeke ige kanda yongokmele ibendikki pakela logo puwiligu yasurik wageliweirik pigi kerekpubekki ngezege saweliwei waliya wazamiya.
10 No mesmo instante, ela caiu no chão e morreu. Quando os jovens entraram e viram que ela estava morta, levaram seu corpo para fora e a sepultaram ao lado do marido.
11 Togo yongkambanu Yisuyegi ngizi panu kumuliwili mabuwili kulili yemane panu miza. Keya yongkambanu nalaga nalege yoluwili pilik miza piyengki kerewiyawili mabuwilirau kulili yemane panu miza.
11 Um grande temor se apoderou de toda a igreja e de todos que souberam desse acontecimento.
12 Yombu Yisugi aposolowiligu watabi Anotogo keke mizi kolokngagonoyeng keya watabi wirangai kolokngagonoyeng yongkambanuwiligi wirege miza. Keya aposolowili kiling yongkambanu Yisuyegi ngizi panu kumuliwili mabuwili Anotogi i walek yemanemakke wale Solomongi Parandarage meirikke wawere uli mizi.
12 Os apóstolos realizavam muitos sinais e maravilhas entre o povo. Todos se reuniam regularmente no templo, na parte conhecida como Pórtico de Salomão.
13 Yongkambanu nazuwagawili yombanu Yisuyegi ngizi kumuliwiliyegi kulili miza logo puwili kiling wawere uliweki wiriya ono kele kapura puwiligu aposolowiligi yeikyeng ngalege wiya.
13 Quando se reuniam ali, ninguém mais tinha coragem de juntar-se a eles, embora o povo os tivesse em alta consideração.
14 Kapura yongkambanu kolokngagono Yisu Yemizibekyegi ngizi panu kumula logo ngizi kumuliwili kiling sawela.
14 Cada vez mais pessoas, multidões de homens e mulheres, criam no Senhor.
15 Aposolowili watabi Anotogo keke miziyeng mizagi langairikki wiyeke yongkambanu Yirusalem yerengke yoluwili yombanu kemegemewili yolumekyeng keya lalekyengki ngalege yarek wazaya logo wageliwei wiriya logo pongo kazingke wazaya. Purik puwiligu kumularik Pita kunimowei kung pugumek puwiligi ngalege wali purik mabura puwili yombiyangai wazayagi, miza.
15 Como resultado, o povo levava os doentes às ruas em camas e macas para que a sombra de Pedro cobrisse alguns deles enquanto ele passava.
16 Keya yongkambanu Yirusalem yerendagi yereng mereke piyengka puwilirau yombanu kemegemewili keya kerewawiligu ngai logo lelewe keleyi puwilirau iza orowei wiriya logo aposolowiligu yongkambanu pilik puwili mabuwili ngereke yombiyangai wazaya.
16 Muita gente vinha das cidades ao redor de Jerusalém, trazendo doentes e atormentados por espíritos impuros, e todos eram curados.
17 Pulaga yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek keya piyegi sawelawili yongkambanuwili aposolowiliyegi kandikki pakelawekke puwili aposolowiligu miziyengki yagolok kopong sisikmokko kola. Puwili mabuwili yombu Sadusiwili meiwiliyagawili.
17 Tomados de inveja, o sumo sacerdote e seus oficiais, que eram saduceus,
18 Puwiligu Yisugi aposolowiliyegi sisik miza logo aposolowili kebangkela logo mabuwili wigirimakka wigira wazaya.
18 prenderam os apóstolos e os colocaram numa prisão pública.
19 Kapura kusarikke Anotogi angela nakko wigirimakki kandik tiya logo aposolowili were iza orowei kula logo puwiliyegi pelik yeiya,
19 Um anjo do Senhor, porém, veio durante a noite, abriu as portas do cárcere e os levou para fora.
20 Anotogi i walek yemanemakki yeke ige luwezi kuni logo yongkambanu pulogo wawere ulawili mabuwiliyegi kazing wik wizagomagiragimekki ngagora kozak yeizo, yeiya.
20 “Vão ao templo e transmitam ao povo esta mensagem de vida!”, disse ele.
21 Togo wangkota pura Yisugi aposolowili angelabokko kaiyaragi kiriwei miza logo i walek yemanemakke yeke ige la logo weik ngagora kozak yeiyageya koya. Pilik mizageya keya yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek keya piyegi sawelawiligu yombanu Yudawiligi yemane ngagozakyengki kerewiyiwiliyegi ngago yeiya logo Yudawiligi yemanewili mabuwili menalege wawere ula. Puwili ngago yemane kozak kelageya keya puwiligu wagela Anotogi i walek yemanemakki ngaiwili yenge wigirimakke aposolowili iza oroweiweki wezayela.
21 Desse modo, ao amanhecer, os apóstolos entraram no templo, conforme haviam sido instruídos, e, sem demora, começaram a ensinar. Mais tarde, o sumo sacerdote e seus oficiais chegaram, reuniram o conselho,
22 Kapura wagelawili wigirimakke kandawekke puwiligurau Yisugi aposolowili yenge wigirimakke pulogo koyilege pakela ono, tegi kang yongorik yemanewiliyegi pelik kozak yeiya,
22 Mas, quando os guardas do templo chegaram à prisão, os homens não estavam lá. Então voltaram e contaram:
23 Teni wigirimakke kandawekkerik kandik kozang panu waliyarikki tonugu pakela, keya kandikki ngaiwili ngai koyilege, kapura teni kandik tiyawekkerik tonugurau nak yeke ige wizilege pakela ono, yeiya.
23 “A prisão estava bem trancada, com os guardas vigiando do lado de fora, mas, quando abrimos as portas, não havia ninguém!”.
24 Logo yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubek keya wagela Anotogi i walek yemanemakki ngaiwiligi ngaibek puragi kerewiyawekke puwili wilek ngelek kumuli, weik talik mizagi miza legi.
24 Ao ouvir isso, o capitão da guarda do templo e os principais sacerdotes ficaram perplexos e se perguntavam o que aconteceria em seguida.
25 Pulaga yombu nak yeke ige kiliya kanda puwiliyegi pelik yeiya, Kerewiyi, yombu inugu wigirimakke wazaya puwili Anotogi i walek yemanemakke luwe koyimowei yongkambanuwiliyegi ngago kozak yeiyageya panga pewili, yeiya.
25 Então alguém chegou com a seguinte notícia: “Os homens que os senhores puseram na cadeia estão no templo, ensinando o povo!”.
26 Pilik kai legi Anotogi i walek yemanemakki kandikki ngaiwiligi ngaibek keya wagela puguwili aposolowili iza wari kuna. Puwili aposolowili kiling yorik wagelawiligu puwili yogomagik keleya ono, purik puwili yongkambanuwiliyegi kulili, yongkambanuwiligu kingyengko yela nelegi.
26 O capitão e seus guardas foram e prenderam os apóstolos, mas sem violência, pois temiam que o povo os apedrejasse.
27 Puwiligu Yisugi aposolowili ige iza orowei la logo yombanu ngagozakyengki kerewiyiwiligi wirege luwe wazaya. Pilik miza logo yombu Anotoyegi kolak miziwiligi ngai yemane panubokko puwiliyegi pelik yeiya,
27 Em seguida, levaram os apóstolos e os apresentaram ao conselho de líderes do povo, onde o sumo sacerdote os confrontou.
28 Tonugu ulogo ini ngalik yeiya logo yongkambanuwiliyegi mawinda ngagoyeng Yisugi yeik puraga kozak yei ma waligeleyi nagani yeiya. Kapura ini ngago tonugu miziweki kisa pura miza ono, ini ngoluk kozak yei logo ngago inugura paka Yirusalem yerendaga kang wale piyengke ululu miza mela. Keya nariktau inugu yombubokki ibeng pura teniyegi tiya melagiweki mizi. Nangki wiyeke pilik mizageya, yeiya.
28 “Nós lhes ordenamos firmemente que nunca mais ensinassem em nome desse homem”, disse ele. “E, mesmo assim, vocês encheram Jerusalém com esse seu ensino e querem nos responsabilizar pela morte dele!”
29 Tegi Pita kiling aposolo nawiligurau pelik yeiya to mela, Teni yombanuwiliyegi kiriwei mizi ono, teni Anotoyegi kiriwei mizi.
29 Pedro e os apóstolos responderam: “Devemos obedecer a Deus antes de qualquer autoridade humana.
30 Inuwago Yisu yengeleileige nili ula logo pi ibeng kele kapura Anoto tenigi yelibungang kokawiligibokko pi ngereke yangalekta wazamiya.
30 O Deus de nossos antepassados ressuscitou Jesus dos mortos depois que os senhores o mataram, pendurando-o numa cruz.
31 Logo Anotogo pi yongolok meiya logo mele ngai puguzikke tung yeik lewegera kilimbokko mogosirikke mogosa wazamiya logo teni yaliya wazayi keya teniyegi ngaiweki. Anotogo pi teniyegi sawela logo teni yaliya wazayiweki kelemiya logo teni yongkambanu Isileiliwili wilek kang tonuguyeng kaileyengka piyegi kowita logo pugu kaile tonuguyeng tumulibene.
31 Deus o colocou no lugar de honra, à sua direita, como Príncipe e Salvador, para que o povo de Israel se arrependesse de seus pecados e fosse perdoado.
32 Logo teni keya Anotogi Kung Walekpokkorau watabi piyeng pakela keya kolok ula keya nawiliyegi kozak yeiya. Anotogi Kung Walekpek Anotogo yongkambanu ngago pugura kiriwei mizi puwiliyegi yeik yanibek, yeiya.
32 Somos testemunhas dessas coisas, e assim é também o Espírito Santo, que Deus dá àqueles que lhe obedecem”.
33 Togo yombanu ngagozakyengki kerewiyi puwili aposolowiligu kisiragi kerewiyawekke puwili sisik yemane panu miza logo aposolowili yela logo ibeng wazayiweki kozak kela.
33 Quando ouviram isso, os membros do conselho se enfureceram e decidiram matá-los.
34 Kapura yombanu Palisiwili meiwiliyaga nak yeikta Kameliye meibek, Mosegi loyengki waligeleyibek, pi yongkambanuwiligu pi yeik nara kilimbek mizibek luweza logo puwiliyegi kozang yeiya, Aposolowili welagela songono nangezi wezayeli, yeiya.
34 Um deles, porém, um fariseu chamado Gamaliel, especialista na lei e respeitado por todo o povo, levantou-se e ordenou que eles fossem retirados da sala do conselho por um momento.
35 Togo aposolowili yenge yerengke welagela wezayela logo pugu ngagozakyeng kerewiyiwiliyegi pelik yeiya, Isileili yombanuwili, ini yombu pewiliyegi mizagi purik mabura waberek panu kumula logo mizizo.
35 Em seguida, disse aos demais: “Israelitas, cuidado com o que planejam fazer a esses homens!
36 Purik ulogo kang narage yombanu Tiyura meiyabek wiriyawekke pelik kaiya, Ne yombu yemizi inugubek, kaiyageya wiziya logo yombanu kolokngagono 400 merekewili piyegi sawela. Kapura nawiligu pi ula logo pi ibeng wizigeya piyegi sawelawili luwa ula mela logo yawe pugura yeik sawiya.
36 Algum tempo atrás, surgiu um certo Teudas, que afirmava ser alguém importante. Umas quatrocentas pessoas se juntaram a ele, mas foi morto e seus seguidores se dispersaram, e o movimento deu em nada.
37 Pera pilik miza logo kalike kapmanwiligu yeik tonuguyeng kapiyarikke lende miziwekke, yombu nak ngabelak Kalili meibekkabek yeikta Yuras meiyabek lewagela logo ngai kapmanbek wezamelagi nara imawiyaweki mizibene logo yombanu kolokngagono piyegi sawela. Kapura pirau ibeng sa logo piyegi sawelawili kazi luwa ula mela logo yawe pugurarau yeik sawiya.
37 Depois dele, na época do censo, apareceu Judas, da Galileia, que fez muitos seguidores. Ele também foi morto, e seu grupo se dispersou.
38 Tegi weik nogo inuwayegi aposolowiligu miziyengki ngago pera yani. Yombu pewiliyegi watabi nayeng keleyi nagani, puwili ngezewili yeik koyi pani. Purik tamizeige puwiligu yombu yeikpekyegi sawela logo yawe pera yombanuwiliyaga lewara purik mabura yawe puwiligira yeik sawiyagi.
38 “Portanto, meu conselho é que deixem esses homens em paz e os soltem. Se o que planejam e fazem é meramente humano, logo serão frustrados.
39 Kapura tamizeige Anotoyaga lewara purik, mabura inuwagorau puragi lewege mizagi ono. Tamizeige Anotoyaga lewa logo inuwa puwili kiling ngai keli purik inuwa Anoto kiling ngai kelageya koyilege kalike pakelagi kani, yeiya.
39 Mas, se é de Deus, vocês não serão capazes de impedi-los. Pode até acontecer de vocês acabarem lutando contra Deus”.
40 Togo yombanu ngagozak piyeng kerewiyiwili Kameliyegi ngagoragi kiriwei miza logo aposolowili ige wiriyibene ngago yeiya logo wagelawiliyegi aposolowili wizale yeli yeiya logo aposolowiliyegi ngago miziweki pera kozang pelik yeiya, Inuwago yongkambanuwiliyegi Yisugi yeiktage ngagora ngereke mazenda kozak yei nagani, yeiya logo welagela kang wezayela.
40 Os demais membros aceitaram o conselho de Gamaliel. Chamaram os apóstolos e mandaram açoitá-los. Depois, ordenaram que nunca mais falassem em nome de Jesus e, por fim, os soltaram.
41 Togo Yisugi aposolo puwili yombanu ngagozak piyeng kerewiyiwili wezaya. Logo puwili wilikwilikmokko kola, purik Anotogo puwiliyegi pangka kumula, Yisugi yeiktagi wiyeke ngangang mizi keya kendektik wageli purikki.
41 Quando os apóstolos saíram da reunião do conselho, estavam alegres porque Deus os havia considerado dignos de sofrer humilhação pelo nome de Jesus.
42 Pulaga aposolowili ngago ngaiwiligu yeiyaragi kezanga mana logo wok mabiyeng yongkambanuwiliyegi Anotogi i walek yemanemak keya i puwiligiyengke ngago wazono Yisu Kilisibek Anotogo wezamelabek kai puragi kozak yei yongomo mizi mizi.
42 E todos os dias, no templo e de casa em casa, continuavam a ensinar e anunciar que Jesus é o Cristo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.