João 4
Dano NT (ASO_TBL) vs AAI
1 Izesuꞌ nene Zohaneꞌ eveneꞌ do giꞌmizo noso holo-ngidineꞌ nene ivileꞌ ivosa eitoꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ goloso do giꞌmizo noso holo-ngedeꞌmo vo neivo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave ingine aꞌminemuꞌ gilangumuꞌ nene Izesuꞌ gelosa
1 Pharisee hinowar Jesu i bigegesairih naatu John natabir ana bai’ufununayah moumurih na’in bapataito ebitih,
2 Zudaia misubo hulo nGalilaia misubola volosa vineꞌ. Aꞌmine Izesuꞌ eveneꞌ do giꞌmizo noso holo-ngidineꞌ nene asiꞌve Izesuꞌ holo-ngidineꞌ nevoba asi izipahala zuho nete ezeloꞌ medeli mini noso hili-ngidaniꞌ nemuꞌ luve.
2 turobe iti i men Jesu bapataito ebitih, baise i ana bai’ufununayah.
3 — ausente —
3 Anamaramaim Jesu, i Judea ihamiy naatu matabir maiye in Galilee.
4 Izesule nene nGalilaia misubouꞌ vi hetelilisa Samalia misubouꞌ vi hilisa vilizaniꞌ o neivosa aꞌminguꞌ vi hili vaniꞌ ve.
4 Boun ana remoramaim i boro Samaria wanawanan narun nan.
5 Aꞌminguꞌ vilizaniꞌ o neivosa vanguꞌ nene Zakoboꞌ gipele Zoseheꞌni imineꞌ misubo minidoꞌ avita Samalia aleveti numuno ebeꞌ ma Sekemi nela igi hetelaniꞌ ve.
5 Imih i Samaria bar merar wabin Sychar tit, Jacob ana me kamar i natun Joseph bitin i sisibinamaim.
6 Aꞌmida nene avoteho Zakoboꞌ galese elo noso do sotoꞌ ineꞌ nene neivo Izesuꞌ aza aka haꞌna haꞌnatiꞌ ogo abusolo elavo gamene tuvelu (12) kiloku neꞌmidoꞌ nene aꞌmine noso engetineꞌ gahevela nene mitoꞌ minineꞌ ve.
6 Jacob ana harew karakar i nati’imaim, naatu Jesu ef nan hahar, karakar sisibin mara’at ma. Nati i ouyit.
7 Neivo Samalia veneꞌ maliꞌmo noso ohizelesa navo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nosomuꞌ nonisize. Noso ma ohize nemezo lineꞌ.
7 Samaria babin harew huninamih nan anamaramaim, Jesu babin isan eo, “Karam harew ititu atatom?Jesus Samaritan babin hairi tibidudur|alt="Jesus talking to Samaritan woman" src="CN01674B.TIF" size="col" loc="Jhn 4.7" copy="©1978 David C. Cook Publishing Co." ref="4.7"
8 Nosomuꞌ vokuꞌ lo-dineꞌ nene izipahala zuho ingine nosoꞌ niteꞌ meni hizi di alisa Sekemi numuno ebekuꞌ vikevosa lineꞌ ve.
8 I ana bai’ufununayah hin bar merar bay tobonamih.
9 Idoꞌ Samalia alevesi Zuda alevesi hamoꞌ lapeseuꞌ mo kekeꞌ ma nisaꞌmaniꞌ nenako Izesuꞌ neꞌmine lo vokuꞌ lavo Samalia veneꞌ neꞌmo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza Zuda ve minanidike neniꞌ Samalia veneꞌ nene nosomuꞌ vokuꞌ nanimuꞌ nolo-nedane.
9 Samaria babin Jesu isan eo, “O i Jew naatu ayu i Samaria babin. Mi’itube ayu isou harewamih kufefefeyan?” (Jew hai naukwat, o hai kerowas boro men Samaria bairi hinafaram hinaa hinatom.)
10 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza Oꞌmosoꞌmo lehize-lengedaaꞌ neineꞌ initekumukisi idoꞌ nosomuꞌ vokuꞌ lo-giduve neniꞌ monovoꞌne nemukisi nene ma ningo gele minaineꞌ neidiniko gaza vokuꞌ laanivo naza nene noso hinipinikutiꞌ dizaaꞌ neineꞌ noso minevoꞌ minevoliꞌmi izelehosi minineꞌ noso nene gimuvodine.
10 Jesu, babin isan iya’afut eo, “O God ana siwar itasoso’ob na’at yait o isa harew tomamih efefeyan, o boro itibatiy i boro yawas ana harew tit itatom”.
11 Neꞌmine lavo veneꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ve melo, gaza noso ohizaaꞌ initeka nene ma do minamaneꞌ nenako idoꞌ galeseuꞌ noso nesi nene homiuꞌ goloso neineꞌ nenako gaza aꞌmine hinipinikutiꞌ minineꞌ noso nemelove laineꞌ nene zaukotiꞌ do nemelesa lane.
11 Babin eo, “Aro, o taratarfuruwen men ibai ina naatu karakar ana sou i manin na’in ra’iy in. Karakar menatanamaim boro iti yawas ana harew inab?
12 Leliꞌ avoteho Zakoboꞌ neꞌmo galese mene elo noso do sotoꞌ ogosa azasi idoꞌ izipahalasi idoꞌ ato atoꞌ izeꞌvesi mukitoꞌ ingine aꞌmingutiꞌ nene noso ni minaniꞌ ve. Idoꞌ gaza nene aꞌmine noso do sotoꞌ o-lidive avoteho Zakoboꞌni nene ivileꞌ o nabe.
12 Iti karakar i aki agir Jacob kair imaim ma tomatom, naatu ana haru ana for ouman. Iti karakar aki iti. O taiyuw ku’o’o, o Jacob inatabir?
13 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mene galeseutiꞌ noso nalizave nene gohi nosomuꞌ ngisivo nikaꞌ nikaꞌ igi minilisave.
13 Jesu iya’afut eo, “Orot babin etei iti harew natomatom boro sikan namamah maiye,
14 Neꞌmine ilisaniꞌza neniꞌ ngemeloniꞌ noso nalizave nene gohi aꞌminemuꞌ ngisamivo mini di dizi nizavo aꞌmine ngemeloniꞌ noso minevoꞌ minevoꞌ ogaliꞌmi izeleho neꞌmo engiꞌ luꞌninguꞌ nene hinipiniꞌ neꞌmino dizo mineleseive.
14 baise yait ayu harew anitin natomatom boro men sikan namamah. Naatu harew nati ayu anabitin boro wanawananamaim harew buruburur namatar. Naatu yawas’anaharew imaim na’in nitin, naatu yawas wanatowan nab.
15 Neꞌmine lavo veneꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Ve melo, gaza nolaineꞌ noso nene naza nosa nosomuꞌ gohi nisamivo mela noso ohizelesa ogaꞌ nouvoniꞌ nene gohi amolongisi aꞌmine noso nene ma nemevo.
15 Babin Jesu isan eo,” Aro, harew nati ayu kwiti saise ayu men sikou namamaa nan naatu men mar etei iti’imaim harew huninamih anan.”
16 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza vo vangahine vise lo-danivo alizo.
16 Jesu babin iu, “Kwen ku’af aaw isan naatu kumatabir kuna.”
17 Neꞌmine lavo veneꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Naza nene vaꞌneho ma nomive. Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza vaꞌneho nomive laineꞌ nene mo laminetoꞌ laane.
17 Babin iya’afut eo, “Ayu aawu en.” Jesu eo,” O aaw en ku’o’o i turobe.”
18 Nanitekumuꞌ ve. Gomuꞌ nene ve faefuloꞌ vaanivo vangamote liliꞌ aniꞌza idise veloꞌ vo naneꞌ nene aka lamineꞌ avutoꞌ ogosa gopo vo naneꞌ neꞌmo nene geiꞌ vangaho gihile loloꞌ amivo gopo ingaaꞌ nasineꞌ nenako nemuꞌ nene vaꞌneho nomive laineꞌ nene mo laminetoꞌ laane.
18 Anababatun, o oro’orot etei five, i aa’awanen naatu orot iti boun airi kwama’am i men o aawamih. Abistan iti boun i’o’o i turobe.”
19 Neꞌmine lavo veneꞌ aza Izesuꞌnimuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ve nabo, naza ningo giluvoniꞌ geiꞌ nene mo polohete nane lo ningekuve.
19 Babin eo, “Aro, ayu ai’iti, o i dinab orot.”
20 Nemuꞌ nene Samalia aleve leliꞌ avotemote ingine Gelazimi gololoꞌ mene dizi Oꞌmoso opoꞌni laaꞌ aniꞌza Zuda ve lingine Zelusalemi numuno ebeꞌ neevoꞌ nene Oꞌmoso opoꞌni laaꞌ ebeꞌ neive li laaꞌ naniꞌ nenako mo laminetoꞌ laaꞌ aniꞌ nehe nemuꞌ nene lo-nemezo.
20 “Aki ai a’agir iti oyawemaim hikwakwafir, baise kwa Jew kwa’o’o kwafiren efan i Jerusalemamaim tanakwafir.”
21 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Alungoo, naza lo-gemeloniꞌ gamazi nene gelezo. Gamene ma sotoꞌ ilineꞌ nene me gololokisi Zelusalemi numuno ebekukisi nene metehine Oꞌmoso opoꞌni lamiliza gamene ma sotoꞌ oloseive.
21 Jesu eorereb eo, “Babin ayu initutumu, veya i enan anamaramaim kwa boro men Tamat no oyawemaim o Jerusalemamaim kwanakwafir.
22 Lingine Samalia aleve Oꞌmoso opoꞌni laaꞌ naniꞌ nene eze monovomuꞌ nene ma ningi gilamisa opoꞌni laaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌza Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ do luꞌ izelineꞌ aka nene leliꞌ Zuda velatiꞌ sotoꞌ ineꞌ nenako Zuda ve leliꞌ nene eze monovo ningo gele minosavoꞌ opoꞌni laaꞌ nene noune.
22 Kwa Samaria men kwaso’ob abistan kwakwakwafir, aki aso’ob abistan a kwakwafir, anayabin yawas i Jew sabuw biyahine na.
23 Gamene ma alineꞌ o minineꞌ gamene idise mo oganguꞌ mene luꞌine laminetotiꞌ Oꞌmoso opoꞌni laaꞌ ave ingine eiꞌ Sikalahuꞌve neꞌmo ngelebizelineꞌ monovo gihilelotikovoꞌ nene opoꞌni lilizave. Neꞌmine noluvoniꞌ nene meꞌneho Oꞌmoso aza aꞌmine neꞌmine monovolotiꞌ opoꞌni lilizavemuꞌ nene viseꞌ ogo minaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ ne luve.
23 Veya i enan naatu natitaka anamaramaim anababatun kwafirenayah boro Regah turobe naatu Anuninamaim hinakwafir, naatu kwafirinayah iti na’atube i boun Regah enunuwet.
24 Oꞌmosoꞌmi emeni dameni nene Sikalahuꞌ neꞌmine neineꞌ nenako eiꞌ Oꞌmoso opoꞌni lilizave nete eiꞌ Sikalahuꞌve neꞌmo ngelebizelineꞌ monovo gihilelotikovoꞌ nene opoꞌni lilizadoꞌ o neive.
24 God i Anunin, naatu i ana kwafirenayah i turobe naatu Anuninamaim hinakwafir.”
25 Neꞌmine lavo veneꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ve lave nene mo aloseive likevosa naza nene mo aloseive lo gele nouve. Aza ogo initeꞌ mukikumuꞌ nene lo sotoꞌ ogo lo-lemeleseive.
25 Babin eo, “Ayu nati Roubininenayan i aso’ob (Keriso terarouw) i enan. I nanan ana veya i boro sawar etei it isat nakubuna.”
26 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gamazi nolo-gimuve neniꞌ nene aꞌmine ve ne nouve.
26 Imaibo Jesu eorereb eo, “Ayu i yait? Ayu yait airit ta’o’o.”
27 Neꞌmine nolivo izipahala zuho ingine nosoꞌ nitetoꞌ vadotiꞌ tineꞌ mili igi heteli ninganiꞌ nene veneꞌ masi gamazi li minasineꞌ ningi gopo gaꞌine gilaniꞌ. Gopo gaꞌine gilaniꞌza izipahala zuho ingine engikumuꞌ nene gaza nani dalosa nane idoꞌ veneꞌ mene nanitekumuꞌ gamazi nolo-emane li aꞌneꞌmine igi longoꞌ hamokisi ma i-damaniꞌ ve.
27 Jesu eo oumatan, ana bai’ufununayah himatabir hina hitit naatu Jesu babin hairi hibidudur hi’itih hi’ororsa’ir. Baise men yait ta kok babin tibatiy, o Jesu hitibatiy, “Anayabin aisimamih babin airi kwabidudur?”
28 Neꞌmine igi nizavo veneꞌ aza noso gomiseꞌve nene aꞌmida huloko aꞌmine Sekemi numuno ebekuꞌ vo eveneꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
28 Naatu babin ana harew hunihun ihamiy, i matabir in bar merar tit naatu sabuw nati’imaim hima’am hai tur eo’wen,
29 Lingine ve ma neniꞌ ogo molo ogaꞌ uvoniꞌ monovo mukiꞌ lo sotoꞌ o-nidive nene ningilizaze. Alo. Aza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelesa kegese-dive Kilisitoꞌ nehe lo gaꞌne sitaꞌ nogiluze. Igi ningiꞌ nalo.
29 Kwana tan orot kwa’itin, sawar abistanawat asisinaf etei’imak au tur eowen. Ta’itin i Roubinineyan wariten?”
30 Neꞌmine lavo eveneꞌ taunilatiꞌ nene Izesuꞌ neida vaniꞌ ve.
30 Naatu bar merar hihamiy naatu sabuw etei ef hinuwet hin Jesu biyan hitit.
31 Neꞌmine navo izipahala zuho Izesuꞌni tiꞌ li geligelinga li-daniꞌ: Tisazo, nosoꞌ niteꞌ mene do novo li-di minaniꞌ.
31 Nati ana veya’amaim ana bai’ufununayah hi’o, “Bai’obaiyenayan bay ta ku’aan ya kurutan!”
32 Neꞌmine aniꞌza aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Neniꞌ naloniꞌ nosoꞌ niteꞌne ma neineꞌ nene lingine ma ningi gilamave.
32 Baise i isah eo, “Ayu au bay menamaim ana’ani’aan kwa men kafa’imo kwaso’ob.”
33 Neꞌmine lavo izipahala zuho engikuꞌ tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ igi minaniꞌ: Nosoꞌ niteꞌ ma di-di amahe. Olo.
33 Imih bai’ufununayah taiyuwih hima hi’o, “Ta’itin sabuw afa bay hibow hina hitin eaa wariten?”
34 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Neniꞌ nosoꞌ niteꞌne nene nimiselive eiꞌ luloloꞌ initeꞌ ogo molo mino nimineꞌ gonoꞌve do peleloniꞌ neve nene nosoꞌ niteꞌne ve.
34 Jesu eo, “Ayu au bay, i yait ayu biyafaru i anakok anabosiyasiyar anasinaf naatu bowabow ayu bitu i anabow anisawar.
35 Lingine tiꞌ li laaꞌ nave: Ikeꞌni sitaꞌ ve sitaꞌ ve ogo vavosa nosoꞌ niteꞌ dolizelone. Neꞌmine laaꞌ naniꞌza naza tiꞌ lo nolo-lingimuve. Ningiꞌ nalo. Minguꞌ akaꞌmene mo minamuno dolizaatoꞌ vave. Eveneꞌ nenita alisa di nene igi minikeve.
35 Kwa iti na’atube kwa’o’o, ’Sumar kwafe’en o tafanamaim aki boro anafour’. Baise a tur ao’owen, Kwa matatoniwa’an me kwana’itin gewas naatu bay iyamur sawar fourin isan ana veya tit.
36 Zuho niteꞌ zuhoꞌ avesi idoꞌ nosoꞌ niteꞌ dolizavesi makatokovoꞌ ngolize izilizave lisa minamuno dolizaaꞌ nave ingine meniꞌine mo nidi gonoꞌineꞌmi gihile nene eveneꞌ ingine minevo minevoꞌ ngemeni dameni nene dalizave li di nubo nii-ngidave.
36 Boun auman fourayan boro hibaiyan ana kabay nab, naatu bay four eya’ay ma’ama wanatowan isan, imih ta’itin tanumayan naatu fourayan i hairi auta’imon hiniyasisir.
37 Neꞌmine naniꞌ neꞌmo nene evenelite tiꞌ li laaꞌ naniꞌ gamazi ma nene mo gihile izave: Ve malite zuhoꞌ aniꞌ initeꞌ nene ve atolite dolizaaꞌ nave.
37 Abistan hi’o’o i turobe, “Orot ta’imon etatanum naatu orot ta’imon efafour”.
38 Lingine zuhoꞌ igi gono damaniꞌ minguꞌ nene vi mine dolizilizave lo lingimiselekuvo ve atolite daniꞌ gonoꞌmi gihile ma nene dalisa nave.
38 “Efan men imaim ima ibowabow, ayu aiyafari kwenan inafouramih naatu i hai fairamaim hibowabow o nonowatin inafour inaa’amih”.
39 Aꞌmine Sekemi numuno ebetotiꞌ Samalia ve mukiꞌ neꞌminete veneꞌ neꞌmo neniꞌ ogo molo ogaꞌ uvoniꞌ monovo mukiꞌ ma nene lo sotoꞌ o-nidave lo lineꞌ gamazi nene giladiꞌmo nene Izesuꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
39 Samaria moumurih maiyow nati bar merar Jesu hitumitum anayabin babin ana turamaim, “I ayu au sinaf etei eo anowar”.
40 Idoꞌ ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nenako nemuꞌ nene ezela igi hetelisa engikisi makaꞌ minelive li amuzonga li-dikevo aza gamene sitaꞌ engikisi makaꞌ ma minineꞌ ve.
40 Imih anamaramaim Samaria sabuw hina Jesu biyan hititit, hifefeyan bairi ma isan, imih veya rou’ab bairi hima.
41 Neꞌmine ogo gamazi lo-ngimineꞌ gamaziꞌve giladiꞌmo eveneꞌ gohi vaiꞌ neꞌmine nete imineꞌ mili ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
41 Sabuw moumurin maiyow hitumatum anayabin i ana turamaim,
42 Neꞌmine igi veneꞌ nene tiꞌ li li-imaniꞌ: Ezemuꞌ gele eleꞌvoleꞌ uneꞌ nene gomuꞌ geiꞌ gamazi lanidotiꞌ gele eleꞌvoleꞌ uneꞌza idise asiꞌve lineꞌ gamazi giluneꞌ neꞌmo nene gele eleꞌvoleꞌ gehepeve ogosa laza aꞌmine me vemuꞌ giluneꞌ nene misubouko aleve mukiꞌ leliꞌ nene do luꞌ izeleseive lave ma nene mo laminetoꞌ eiꞌ nene neive losa gelekune.
42 naatu babin isan hi’o, “Aki bounabo abitumatum, men babin i’o isan, baise abistan tur eo’o aki taiyuwika taini anowar”.
43 Asiꞌve Izesuꞌ gomuꞌ lineꞌ gamazi ma neꞌmino neive: Polohete nene engiꞌ numuꞌine ebeꞌinelotiꞌ aleve nete nene gili ngimami di nabasi ma i-ngidisaꞌmave. Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi eiꞌ misuboꞌveuꞌ aleve nene eze gili imami di naba i-damilizaniꞌ o neineꞌ nenako nemuꞌ nene aza Sekemi alevesi minelineꞌ gamene sitaꞌ nene mo osuꞌ lavo aꞌmine numuno ebeꞌ nene hulo aꞌmine misuboꞌve nGalilaia misubouko vineꞌ ve.
43 Veya rou’ab sasawar ufunamaim Jesu efan nati ihamiy, naatu au Galilee na’at misir in.
44 — ausente —
44 Anayabin i taiyuwin isan eorereb eo, “Dinab orot taiyuwin ana tafaram sabuw isan men tekakakaf”.
45 Neꞌmino ma nenako nGalilaia aleve ma Zelusalemi numuda holiseꞌ mini nosoꞌ niteꞌ ni minada inginesi vi minaniꞌ nenako aꞌmida Izesuꞌ ogo molo minineꞌ initeꞌ nene ninganiꞌ nenako nemuꞌ nene Izesuꞌ nGalilaia misubouko ogo nohetelivo eleꞌmizi lamineꞌ aniꞌ ve.
45 Imih anamaramaim na Galilee titit, sabuw ana merar hiyi hibai. Anayabin hin Jerusalem Tar Nowaten Hiyuw aa isan hiruru’ay, nati’imaim sawar abistanawat sinaf hi’i’itin isan.
46 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ aza nGalilaia misubouꞌ numuno ebeꞌ ma Kana neuꞌ gomuꞌ haza nosodunuꞌ vaini noso loloꞌ ineꞌ numuno ebeta nene gohi vineꞌ ve. Aꞌmida vo neivo Kahanaumi numuno ebekuꞌ nene guvelesi ve maliꞌmi gonouꞌ ve naba ma minineꞌ. Aꞌmine veꞌmi gipele nene initeꞌ gize do minineꞌ ve.
46 Naatu matabir maiye in Canna tit, nati Canna i Galilee wanawanan, imaim harew botabir wine mamatar. Naatu nati’imaim gawan ana orot ukwarin natun sawow Capernaumamaim inu’in.
47 Neꞌmino neivo meleho aza Izesuꞌ nene Zudaia misubo hulo nGalilaia misubouko mene tineꞌ molo ogave laniꞌ nemuꞌ nene gilineꞌ. Neꞌmine ogosa eiꞌ gipele nene mo helaatoꞌ neivo aza Izesuꞌ neida vosa Izesuꞌ lemo ogo do lamineꞌ o-delive lo amuzonga lo-dineꞌ.
47 Jesu Judea’ane na Galilee tit ma’am ana tur na nowar. Misir in biyan tit ana tur eowen naatu ifefeyan i tare tan natun sawow inu’in tiyawas i kafa’imo namorob.
48 Neꞌmine lo-davo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Lingine naza atoꞌ suno golize laaꞌ initeꞌ ma do sotoꞌ okuvo ningamilizaniꞌ nene nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amilisaave.
48 Jesu sabuw iuwih, “Kwa sabuw ina’inan naatu baifofofor kwana’itah, baise boro men kwanitumatum.”
49 Lavo guvelesi veꞌmi gonouꞌ ve naba neꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ve nabo, gipeꞌne nene helalize. Lemo volosize. Ano.
49 Gawan ana orot ukwarin Jesu isan eo, “Aro, inare tananabo au kek namorob.”
50 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gipa nene velesi ha minelize. Numungala vozo. Neꞌmine lavo aꞌmine ve nene Izesuꞌ lo-imineꞌ gamaziloꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ ogo numuꞌvela vineꞌ.
50 Jesu orot isan eo, “Kwen! O a kek yawas ema’am!” Orot itumatum abistan Jesu tur isan eo naatu ana ef rura’ah in.
51 Neꞌmine ogo olihe numuꞌvela volosa akaloꞌ novivo gelekeleꞌ izipeꞌve malite akala novidoꞌ igi voteneꞌ i-di gipele vele gizingumuꞌ nene li-imaniꞌ.
51 I ra’iy inan efamaim ana akir orot bairi hitar naatu ana tur hi’owen, “O a kek i yawas ema’am
52 Neꞌmine ikevo umungive nene nani gameneloꞌ lamineꞌ gele nolihe lo aꞌminemuꞌ gelelesa longoꞌ o-ngidineꞌ. Neꞌmine ogavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Okoꞌnoloꞌ oloꞌ lineꞌ nene aizeꞌ holiseꞌ vanu kiloku neꞌmidoꞌ nene hulo-dive.
52 Naatu ibatiyih, Veya abistanamaim au kek yawas?” Naatu i hiya’afut hi’o, “Fai ouyit one korok na’atube imaim sawow ihamiy”.
53 Neꞌmine likevo izipeliꞌmi meleho gilineꞌ nene Izesukahoꞌmo gipa nene velesi ha minelive lineꞌ gameneloꞌ gehepeve nene lamineꞌ gelaniꞌ neive lo gelosa azasi eze numuꞌveuꞌ minaaꞌ aniꞌ alevesi mukitoꞌ nene Izesuꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
53 Naatu imaibo tamah not nati ana veya Jesu eo, “O a kek i boro nayawas.” Imih nati ana baremaim hima’am etei hitumatum.
54 Idoꞌ Izesuꞌ Zudaia misubo hulo nGalilaia misubouko tineꞌ molo ogosa atoliꞌmine suno do sotoꞌ ineꞌ meꞌmo nene atoꞌ suno nGalilaia misubouꞌ do sotoꞌ ineꞌ nene mo gamene sitaꞌ ineꞌ ve.
54 Iti ina’inan bairu’abin men tesinaf emamatar Jesu sinaf matar, no Judea’ane na au Galilee inan ufunamaim.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 4, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.