Atos 5
Dano NT (ASO_TBL) vs VC
1 Banabasiꞌ neꞌmine ineꞌza ve ma gulive Ananiakisi elenaho Sahilakisi angiseꞌine gamazi li gili ebeꞌ za zuhoꞌine eveneꞌ ma ngimi aꞌmidotiꞌ moni dasineꞌ nene lingela di halekisa lingela Ananiaꞌ do vo aposolo ngimineꞌ.
1 Um certo homem chamado Ananias, de comum acordo com sua mulher Safira, vendeu um campo
2 — ausente —
2 e, combinando com ela, reteve uma parte da quantia da venda. Levando apenas a outra parte, depositou-a aos pés dos apóstolos.
3 nGemavo Petoloꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ananiazo. Gaza Sataniꞌmo lemo lukauꞌ gono davo nanimuꞌ Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ soza gani lo-emo misuboꞌmi meni lingela do halekekane.
3 Pedro, porém, disse: Ananias, por que tomou conta Satanás do teu coração, para que mentisses ao Espírito Santo e enganasses acerca do valor do campo?
4 Misuboka geita minelinako gasika gelo ngemaineꞌ ma ve. Idoꞌ ngemo meni daineꞌ nene geiꞌ monika neineꞌza laꞌlise vokuꞌ lo-gedamune. Nedunuꞌ do initeꞌ mataka dalo ma dalinako geiꞌ lukaꞌmo goka izavo nanitekumuꞌ neꞌmine ane. Eveneꞌ soza lo-limuhe lo Oꞌmoso soza lo-emo golo izane.
4 Acaso não o podias conservar sem vendê-lo? E depois de vendido, não podias livremente dispor dessa quantia? Por que imaginaste isso em teu coração? Não foi aos homens que mentiste, mas a Deus.
5 Tiꞌ lo nolo-imivo Ananiaꞌ nogelo nogelo lemo pouꞌ lo ongo hilineꞌ. Helavo ningi gilave nene ngehelele naba izineꞌ.
5 Ao ouvir estas palavras, Ananias caiu morto. Apoderou-se grande terror de todos os que o ouviram.
6 Izipe gosoꞌve minaniꞌ nete gonoso nene lavolavotunuꞌ asabuꞌ izi di vi galese izi-daniꞌ ve.
6 Uns moços retiraram-no dali, levaram-no para fora e o enterraram.
7 Galese izi-dikevo gamene tili aua neꞌmine ngomo mine haꞌna noogo elenaho aꞌmine gamazi gelamo vanaho ha neihe lo ogo hetelineꞌ.
7 Depois de umas três horas, entrou também sua mulher, nada sabendo do ocorrido.
8 Hetelavo Petoloꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Olo. Misubolotiꞌ meniꞌve mo aꞌnevoꞌ dasineꞌ nehe. Neꞌmine lavo aza tiꞌ lo lineꞌ: Oo. Mo aꞌnevoꞌ ve.
8 Pedro perguntou-lhe: Dize-me, mulher. Foi por tanto que vendestes o vosso campo? Respondeu ela: Sim, por esse preço.
9 Lavo Petoloꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Lingine nanitekumuꞌ gamazi li halekiki Guvelesi veꞌmi Sikalahuꞌ golo izasive. Vangahine di galese izi-dave ma nesu gateda lidi lidi li niigi lanako gezesi aꞌmine aꞌmine igi di vi galese izi-gidilisave lo nolo-imivo
9 Replicou Pedro: Por que combinastes para pôr à prova o Espírito do Senhor? Estão ali à porta os pés daqueles que sepultaram teu marido. Hão de levar-te também a ti.
10 nogelo galinali lo gizeneuꞌ lemo pouꞌ lo ongo hilineꞌ. Helavo gosoꞌve nete dizi gonoso ne ningi di vi vanahine galese izi-dadoꞌ galese izi-daniꞌ ve.
10 Imediatamente caiu aos seus pés e expirou. Entrando aqueles moços, acharam-na morta. Levaram-na para fora e a enterraram junto do seu marido.
11 Galese izi-dikevo noso hilave mukikisi eveneꞌ linge ma aꞌmine gamazi gilave mukikisi nene ngehelele naba izivo minaniꞌ ve.
11 Sobreveio grande pavor a toda a comunidade e a todos os que ouviram falar desse acontecimento.
12 Aposolo ingine ato atoꞌ suno di eveneta initeꞌ ato atoꞌ mukiꞌ di sotoꞌ igaꞌ aniꞌ. Idoꞌ Izesuꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igaꞌ ave mukiꞌ luꞌine di hamoꞌ igi mini monoꞌ numuno nabaꞌmi heꞌ numuno ma gizikaniꞌ ma gulive Solomoniꞌ ve lo minineꞌ neuꞌ nene di geseꞌ igi minaaꞌ aniꞌ.
12 Enquanto isso, realizavam-se entre o povo pelas mãos dos apóstolos muitos milagres e prodígios. Reuniam-se eles todos unânimes no pórtico de Salomão.
13 Nizavo eveneꞌ heta minavete engikumuꞌ sizaga li di naba i-ngidaniꞌza ngehelele izavo vi engita giꞌmizamaniꞌ.
13 Dos outros ninguém ousava juntar-se a eles, mas o povo lhes tributava grandes louvores.
14 Vi giꞌmizamaniꞌza veneꞌ vemohoꞌ mukiꞌ vanu hizi igi gili eleꞌvoleꞌ igi Guvelesi vela igi imineꞌ mili giꞌmizaaꞌ aniꞌ.
14 Cada vez mais aumentava a multidão dos homens e mulheres que acreditavam no Senhor.
15 Neꞌmine ikevo gebili nabili initeꞌ gizi davesi ngeleꞌmizi vi Petoloꞌ ogo novivo mumunoꞌmo nesi linge ma avutoꞌ ngebelavo lamineꞌ ilizahe li holomosi ingaaꞌ aniꞌ initekisi di vi akaloꞌ huli ngimikaꞌ aniꞌ.
15 De maneira que traziam os doentes para as ruas e punham-nos em leitos e macas, a fim de que, quando Pedro passasse, ao menos a sua sombra cobrisse alguns deles.
16 Zelusalemi ebeꞌ gahevela inganiꞌ aleve mukikisi igi engita initeꞌ gizi daniꞌ alevesi idoꞌ luꞌninguꞌ sikalahuꞌ golosoliꞌmo mino do goloso o-ngedo minivesi ngeleꞌmizi ikevo di lamineꞌ igi osuꞌ li-ngidaniꞌ ve.
16 Também das cidades vizinhas de Jerusalém afluía muita gente, trazendo os enfermos e os atormentados por espíritos imundos, e todos eles eram curados.
17 Neꞌmine igi nizavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabasi ezela igi giꞌmizave mukiꞌ adoꞌ Sadukaioꞌ aleve aꞌmidoꞌ mulise milaaꞌ ave engikutiꞌ minikevo ngizeboloꞌ goloso molavo
17 Levantaram-se então os sumos sacerdotes e seus partidários {isto é, a seita dos saduceus} cheios de inveja,
18 aposolo aꞌnidoꞌ di giliꞌ li ngeleꞌmizi di vi eveneꞌ mukiliti nalaꞌ numuno gizikanguꞌ huli-ngidaniꞌ.
18 e deitaram as mãos nos apóstolos e meteram-nos na cadeia pública.
19 Huli-ngidikevo nizavo holukaꞌ litiꞌmusouꞌ Guvelesi veꞌmi angeloꞌ maliꞌmo ogo nalaꞌ numungutiꞌ akahe siꞌze-ngedo ngeleꞌmize hetoꞌ ogo tiꞌ lo lineꞌ:
19 Mas um anjo do Senhor abriu de noite as portas do cárcere e, conduzindo-os para fora, disse-lhes:
20 Vi monoꞌ numuno nabauꞌ oti mini Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izavo minevoꞌ minevoꞌ ogo minaaꞌ gosoholiꞌmi monovomuꞌ gamazi mukiꞌ nene li sotoꞌ igi eveneꞌ li-ngimi minilo.
20 Ide e apresentai-vos no templo e pregai ao povo as palavras desta vida.
21 Neꞌmine lavo gili goꞌ lolosa neivo monoꞌ numuno nabauꞌ dizi aꞌmine gamazi li sotoꞌ i-ngimi minaniꞌ. Nizavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabasi ezela giꞌmizi minavesi di nubo igi engiꞌ Isilaeleꞌ aleveti gizebo veti kanisole nabaꞌine vise li di mulise mili-ngidi aꞌmine ve ngeleꞌmizi alizave li pilisi ve ma nalaꞌ numuda ngimiselaniꞌ.
21 Obedecendo a essa ordem, eles entraram ao amanhecer, no templo, e puseram-se a ensinar. Enquanto isso, o sumo sacerdote e os seus partidários reuniram-se e convocaram o Grande Conselho e todos os anciãos de Israel, e mandaram trazer os apóstolos do cárcere.
22 nGimiselikevo vi ninganiꞌza nalaꞌ numunguꞌ nene nizamavo viseꞌ igi di tibizi vi tiꞌ li li-ngimaniꞌ:
22 Dirigiram-se para lá os guardas, mas ao abrirem o cárcere, não os encontraram, e voltaram a informar:
23 Vuneꞌza nalaꞌ numunoꞌmi akahe nene gizi giliꞌ likevo gatedoꞌ gizebo igaꞌ ave nene ha oti nizavo ninguneꞌza akahe siꞌzuneꞌ nene eveneꞌ hamokisi ma nizamavo ninguneꞌ ve.
23 Achamos o cárcere fechado com toda segurança e os guardas de pé diante das portas, e, no entanto, abrindo-as, não achamos ninguém lá dentro.
24 Likevo monoꞌ numuno nabauꞌ gizebo igaꞌ ave adoꞌ pilisi veti guveꞌinesi ve nabasi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi gili aposolo nadiꞌ ahe li gopo gaꞌine gili alingeꞌ nene initeꞌ ma nadiꞌ ogo sotoꞌ ilihe li laniꞌ.
24 A essa notícia, os sumos sacerdotes e o chefe do templo ficaram perplexos e indagaram entre si sobre o que significava isso.
25 Neꞌmine li nizavo ve maliꞌmo ogo hetelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mene gililo. Lingine nalaꞌ numunguꞌ huli-ngidave nene monoꞌ numuno nabauꞌ mini eveneꞌ monoꞌ li-ngimi nizave.
25 Mas, nesse momento, alguém transmitiu-lhes esta notícia: Aqueles homens que metestes no cárcere estão no templo ensinando o povo!
26 Lavo pilisi veti gizebo veꞌine aza pilisi ve ma ngeleꞌmizo vo aposolo ngeleꞌmizo aniꞌ. Aꞌmine pilisi ve nete ngeleꞌmizi aniꞌza evenelite gehenidunuꞌ libilikelizave li golise gili ngibilami zou li ngeleꞌmizi aniꞌ ve.
26 Foi então o comandante do templo com seus guardas e trouxe-os sem violência, porque temiam ser apedrejados pelo povo.
27 nGeleꞌmizi kanisoleti vovoꞌninguꞌ huli-ngidikevo nizavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba neꞌmo tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ:
27 Trouxeram-nos e os introduziram no Grande Conselho, onde o sumo sacerdote os interrogou, dizendo:
28 Laza aꞌmine veꞌmi gulive igi li-ngimiꞌ ngimiꞌ amilo lo amuzo molo lo-lengemamuneꞌ nehe. Olo. Lingine peleseveꞌ izi aꞌmine gamazi nene Zelusalemi numunguꞌ li hutileꞌ ikevo buu lineꞌ ma ve. Neꞌmine igi aꞌmine ve bilaveliti lihimeꞌine nene leliꞌ okodela dizelive lisa nahe.
28 Expressamente vos ordenamos que não ensinásseis nesse nome. Não obstante isso, tendes enchido Jerusalém de vossa doutrina! Quereis fazer recair sobre nós o sangue deste homem!
29 Lavo Petolole aposolo linge masi di velepeꞌ izi gamazi tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneliti gamazi gele do Oꞌmosoꞌmi gamazi gele hulaaꞌ ne ma nomive.
29 Pedro e os apóstolos replicaram: Importa obedecer antes a Deus do que aos homens.
30 Lingine Izesuꞌni lohotoꞌ zaloꞌ bili hilikevo avotemoteliti Oꞌmosoꞌine neꞌmo do ote-dineꞌ ve.
30 O Deus de nossos pais ressuscitou Jesus, que vós matastes, suspendendo-o num madeiro.
31 Otavo Isilaeleꞌ aleve lingine lutine di velepeꞌ izikevo lihimetine hulo-lengedelive lo Guvetesi ve ve lo idoꞌ do luꞌ izaaꞌ ive ve lo Oꞌmosoꞌmo eiꞌ amuzodunuꞌ do dize-davo neive.
31 Deus elevou-o pela mão direita como Príncipe e Salvador, a fim de dar a Israel o arrependimento e a remissão dos pecados.
32 Idoꞌ aꞌme luvoniꞌ initeꞌ nene ningo gelosa aꞌminemuꞌ lo sotoꞌ o lengemelonive nene leliꞌ ne none. Idoꞌ lelikovoꞌ nomive. Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌve nesi nene lo sotoꞌ ogaꞌ neive. Aꞌmine Sikalahuꞌve nene Oꞌmosoꞌmo eze gamaziloꞌ gele daaꞌ unive nene leme neineꞌ ma neive lo lo-ngimineꞌ.
32 Deste fato nós somos testemunhas, nós e o Espírito Santo, que Deus deu a todos aqueles que lhe obedecem.
33 Tiꞌ lo lo-ngemavo ngizeboloꞌ goloso molavo mo ngebelelone li gilaniꞌ.
33 Ao ouvirem essas palavras, enfureceram-se e resolveram matá-los.
34 nGebelelone li gilaniꞌza Zuda veliti kanisole mulise nabautiꞌ ve ma Halisaioꞌ ve aza Moseꞌ louꞌ gamazi gize ngimineꞌ nene apize ngemaaꞌ ivo eveneꞌ mukiꞌ ezemuꞌ gilavo dize minive neꞌmi gulive Gamalieleꞌ neꞌmo oto aposolo vi heta igi gamene ngomo minilizave lavo vi minikevo
34 Levantou-se, porém, um membro do Grande Conselho. Era Gamaliel, um fariseu, doutor da lei, respeitado por todo o povo.
35 kanisole alevemuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Isilaeleꞌ aleve neze zuhokizo, lingine aꞌmine ve nadiꞌ i-ngidilizahe. Gatine gili nge li minisa i-ngidilo.
35 Mandou que se retirassem aqueles homens por um momento, e então lhes disse: Homens de Israel, considerai bem o que ides fazer com estes homens.
36 Gamene gozopoꞌ akaꞌmila ve ma gulive Teudaꞌ aza oto ve guveꞌnesi ve naba nouve lavo eveneꞌ fo hadeti (400) neꞌmine ezela giꞌmizaniꞌza alingeꞌ ngamani nete meꞌnibine bili hilikevo ezela giꞌmizave nene hutileꞌ igi vi haha ikevo aꞌmine initeꞌ osuꞌ lineꞌ.
36 Faz algum tempo apareceu um certo Teudas, que se considerava um grande homem. A ele se associaram cerca de quatrocentos homens: foi morto e todos os seus partidários foram dispersados e reduzidos a nada.
37 Idoꞌ alingeꞌ gulivete gizaniꞌ gamenela nGalilaia ve ma gulive Zudaꞌ ve lo minive neꞌmo oto eveneꞌ linge gaꞌine do lovo do sotoꞌ ogo ngamani ngebelelone lavo gili imikevo lovo hizanguꞌ nene Zudaꞌni bili hilikevo eze aleve mukiꞌ vi hutileꞌ igi vi halekaniꞌ.
37 Depois deste, levantou-se Judas, o galileu, nos dias do recenseamento, e arrastou o povo consigo, mas também ele pereceu e todos quantos o seguiam foram dispersados.
38 Nemuꞌ ne mene vemuꞌ lo-lengemeloze. Gililo. Lingine huli-ngimikavo haza minilizave. Ingine di sotoꞌ aniꞌ initeꞌ nene haza evenelite gaꞌine gili gono di di sotoꞌ aniꞌ nolineꞌ nene mo gopo ogo haha oloseive.
38 Agora, pois, eu vos aconselho: não vos metais com estes homens. Deixai-os! Se o seu projeto ou a sua obra provém de homens, por si mesma se destruirá;
39 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo hize eleꞌ o-ngedo minivo di sotoꞌ aniꞌ nolineꞌ nene lingine Oꞌmoso ivileꞌ igi ingine gono nidangumuꞌ nene ngeli oꞌve li li-ngidilizahe. Oꞌmososi lovo i imi minikelizave lo nemuꞌ nolo-lingimuve lo lo-ngimineꞌ. Lo-ngemavo ingine gili di
39 mas se provier de Deus, não podereis desfazê-la. Vós vos arriscaríeis a entrar em luta contra o próprio Deus. Aceitaram o seu conselho.
40 aposolo gohi ngeleꞌmizi numunguko dizi lobuno gavosodunuꞌ ngibiliviꞌ ngibiliviꞌ igi Izesuꞌ gulive igi eveneꞌ li-ngimamilizave li li huki-ngidi ngimiseli hulaniꞌ.
40 Chamaram os apóstolos e mandaram açoitá-los. Ordenaram-lhes então que não pregassem mais em nome de Jesus, e os soltaram.
41 Idoꞌ ngimiselikevo aꞌmine kanisole alevesi minadotiꞌ huli-ngidi ngolize iziꞌmi limi vaniꞌ. Idoꞌ ngolize iziꞌmi limi vaniꞌ nene ingine Oꞌmosoꞌmo lelikumuꞌ gelavo lamineꞌ ogavo ingine Izesuꞌ gulive di minangumuꞌ ve li biluvalite diꞌmi limi-ngidi ngibililizaniꞌ nene monokuꞌ amuzoꞌine nene aꞌmine geni ha gihilizadoꞌ lisiheꞌ o neive lo gilineꞌ noloseive li ngolize iziꞌmi vaniꞌ ve.
41 Eles saíram da sala do Grande Conselho, cheios de alegria, por terem sido achados dignos de sofrer afrontas pelo nome de Jesus.
42 Neꞌmine ogavo gamene gamene monoꞌ numuno nabaukisi numudasi Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene Izesuꞌ minineꞌ nenako nemuꞌ gamazi lamineꞌ nene di halekami li sotoꞌ igi apizi ngimiꞌ ngimikovoꞌ igi minaniꞌ ve.
42 E todos os dias não cessavam de ensinar e de pregar o Evangelho de Jesus Cristo no templo e pelas casas.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.