Hebreus 11
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARA
1 Gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ monovo nene neꞌmino neive: Laza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ o noo ma aza lemelove lo salani molo-lidineꞌ initekumuꞌ gizebo o noneꞌ nene olihe damo idoꞌ aꞌminesi nene ma ningamuneꞌ nenako nomihe idoꞌ lemamilihe lo gate sitaꞌ gelamo aꞌmine initeꞌ nene mo ha noloseinako lemavo dalosune lo aꞌminemuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ ogovoꞌ minelesune.
1 Ora, a fé é a certeza de coisas que se esperam, a convicção de fatos que se não veem.
2 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi evenele gomuꞌ minaniꞌ nete aꞌmineꞌmine igi gili eleꞌvoleꞌ igi minaaꞌ aniꞌ nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo inginemuꞌ ninge lamineꞌ daaꞌ ineꞌ ve.
2 Pois, pela fé, os antigos obtiveram bom testemunho.
3 Idoꞌ Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ o noneꞌ neꞌmo okulumokuꞌ idoꞌ misubouko initeꞌ mataꞌ mukiꞌ sotoꞌ ogo neineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lavosavoꞌ sotoꞌ ogo neineꞌ nene mo gele none. Idoꞌ ningaaꞌ nouneꞌ initeꞌ mataꞌ mukiꞌ nene ningesaꞌmuneꞌ initedunuꞌ do sotoꞌ molaniꞌ nenako nesi nene mo gele none.
3 Pela fé, entendemos que foi o universo formado pela palavra de Deus, de maneira que o visível veio a existir das coisas que não aparecem.
4 Idoꞌ Adamuꞌ gipele Kainiki Abeliki ingine initeꞌ olokuꞌ gizi Oꞌmoso imasingutiꞌ Abeliꞌ aza nene Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo uvoloho Kainiꞌni nene ivileꞌ ogosa monovolo laminekisi minidotiꞌ initeꞌ lamineꞌ olokuꞌ gize imineꞌ ve. Neꞌmine ogavo Oꞌmoso aza mo lamineꞌ ve lo daniꞌ nenako neꞌmo Abeliꞌ aza ve lisiheꞌ minineꞌ nene mo lelebizavo ningo nogilune. Idoꞌ Abeliꞌ aza nene mo helaniꞌ ma neineꞌza Oꞌmosomuꞌ neꞌmino gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo gamaziꞌve nene ha minivo gelaaꞌ noune.
4 Pela fé, Abel ofereceu a Deus mais excelente sacrifício do que Caim; pelo qual obteve testemunho de ser justo, tendo a aprovação de Deus quanto às suas ofertas. Por meio dela, também mesmo depois de morto, ainda fala.
5 Idoꞌ gozopoꞌ akaꞌmila Enokuꞌ Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo olihe helamivo Oꞌmosoꞌmo eleꞌmize do vineꞌ ve. Idoꞌ eleꞌmize do vineꞌ nenako ezemuꞌ nene eveneꞌ ingine viseꞌ igi ma ningamaniꞌ ve. Nemuꞌ nene eiꞌ monovomuꞌ monoꞌ godolouꞌ tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive: Oꞌmosoꞌmo olihe eleꞌmize do vamineꞌ gamenelasi nene Oꞌmosoꞌmo ninge lamineꞌ do-daaꞌ ineꞌ ve.
5 Pela fé, Enoque foi trasladado para não ver a morte; não foi achado, porque Deus o trasladara. Pois, antes da sua trasladação, obteve testemunho de haver agradado a Deus.
6 Ne neiha Oꞌmosola vo giꞌmizelone li minilizave ingine ezemuꞌ nene tiꞌ li gili gili eleꞌvoleꞌ igi minilizadoꞌ o neive: Oꞌmoso nene nomineꞌ nevoba mo neive. Idoꞌ eze viseꞌ igi ezela vi giꞌmizave nene meni lamineꞌ ngemaaꞌ ive ma ne neive. Idoꞌ neꞌmine li gili gili eleꞌvoleꞌ igi minilizadoꞌ o neineꞌ nenako ma gili eleꞌvoleꞌ amilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo engiꞌ ninge lamineꞌ dalineꞌ aka nene ma minamoloseive.
6 De fato, sem fé é impossível agradar a Deus, porquanto é necessário que aquele que se aproxima de Deus creia que ele existe e que se torna galardoador dos que o buscam.
7 Idoꞌ Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ ive gohi ma Noaꞌni nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ ngebeleleseive lineꞌ noso nene olihe sotoꞌ amivo aꞌmine noso sotoꞌ ilingumuꞌ nene lo sotoꞌ ogo lo-emavo Noaꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo aza veneꞌ izipesi goloso ogalone lo Oꞌmosoꞌmo lidoꞌ gele lamineꞌ o mino sipi ma loloꞌ ogo noso velo anguꞌ nene gipele zuhosi veneꞌ izipesi nene do nguꞌ izineꞌ. Idoꞌ neꞌmine ogo Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo misubouko aleve linge engita monovo goloso minineꞌ nene ngelebizineꞌ. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaaꞌ ave mukiliti luꞌine nene do lisiheꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako Noaꞌ aza neꞌmine ogo Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo nene eiꞌ Noaꞌ lulosi do lisiheꞌ o-dineꞌ ve.
7 Pela fé, Noé, divinamente instruído acerca de acontecimentos que ainda não se viam e sendo temente a Deus, aparelhou uma arca para a salvação de sua casa; pela qual condenou o mundo e se tornou herdeiro da justiça que vem da fé.
8 Idoꞌ Abalahamuꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ nenako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo naza gelebizeloniꞌ misubola gaꞌ lo vozo lo lo-davo aza aꞌmidoꞌ gele do vineꞌ ve. Ee, aza vo hetelelineꞌ misubo nemukisi nene ningo gelamo gopo eze misuboꞌve hulo Oꞌmosoꞌmo aꞌvopilemoꞌ zuholiti misubo minelive lo alingeꞌ imineꞌ misubola nene gaꞌ lo vo minineꞌ.
8 Pela fé, Abraão, quando chamado, obedeceu, a fim de ir para um lugar que devia receber por herança; e partiu sem saber aonde ia.
9 Idoꞌ Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ ive minineꞌ neꞌmo aꞌmine vozo lo-dineꞌ misuboloꞌ nene vo hetelo aꞌmida nene gopo venenga ve neꞌmine gelo mino Oꞌmosoꞌmo aꞌmine misubo salani molo-lengedekuve lo lo huko-ngidive sitaꞌ eiꞌ gipele Isakaki idoꞌ Isakaꞌ gipele Zakoboki nesi nene aꞌmida seli numungukovoꞌ ingi monaniꞌ ve.
9 Pela fé, peregrinou na terra da promessa como em terra alheia, habitando em tendas com Isaque e Jacó, herdeiros com ele da mesma promessa;
10 Idoꞌ seli numungukovoꞌ ongo minineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gala gelo luhuvo izo do sotoꞌ ineꞌ numuno ebeꞌ minevoꞌ minevoꞌ inguꞌ nene alingeꞌ vo holalove lo gala gelo aꞌminemuꞌ gizebo ogo mino seli numungukovoꞌ ongo minaaꞌ ineꞌ ve.
10 porque aguardava a cidade que tem fundamentos, da qual Deus é o arquiteto e edificador.
11 Idoꞌ Abalahamuꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogaꞌ ive minineꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmo gipa ma gedelesane lo lo huko-dineꞌ nenako nemuꞌ aza goꞌne ngelo izamoloseinako mo gedelesuve lo gelo gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo elenaho Salaꞌ aza gohuno veneꞌ neivo idoꞌ Abalahamuꞌ aza ozoho molo izipe gedeli gamene osuꞌ lavo neꞌmini minasidoꞌ nene Oꞌmosoꞌmo Salaꞌni izipe molo emelineꞌ amuzo emavo Isakaꞌni gidineꞌ.
11 Pela fé, também, a própria Sara recebeu poder para ser mãe, não obstante o avançado de sua idade, pois teve por fiel aquele que lhe havia feito a promessa.
12 Neꞌmo Abalahamuꞌ eze nene mo ozoho molo vani goloso molo minidotiꞌ nene aꞌvopilemoꞌ mukiliti avoꞌnibo loloꞌ ineꞌ. Eiꞌ hamokutiꞌ nene aꞌvopilemoꞌ vaiꞌ goloso sotoꞌ igi okulumotoꞌ sonohiꞌ neꞌmine idoꞌ noso gahevela gepe neꞌminisa sotoꞌ igi evenelitesi gati nanikeꞌ nilizahe li ningamilizadoꞌ neꞌmine minaniꞌ ve.
12 Por isso, também de um, aliás já amortecido, saiu uma posteridade tão numerosa como as estrelas do céu e inumerável como a areia que está na praia do mar.
13 Idoꞌ aꞌmine mene lo-lingimuve mukiꞌ ingine nene Oꞌmosoꞌmo ngemelove lo salani molo-ngidineꞌ initeꞌ nene olihe engita sotoꞌ amivo hili vaniꞌza aꞌmine initeꞌ sotoꞌ ilineꞌ gamene nene olihe hotoꞌ ha neivo mo sotoꞌ oloseive li ningi gili laniteꞌ gili gili eleꞌvoleꞌ igivoꞌ mini hilaniꞌ. Idoꞌ neꞌmine igi mini hilaniꞌ neꞌmo ingine nene me misubouꞌ mine giliꞌ lo minelonive minamo ha venenga ve neꞌminevoꞌ gelo minelonive nene none li li sotoꞌ igi minaniꞌ ve.
13 Todos estes morreram na fé, sem ter obtido as promessas; vendo-as, porém, de longe, e saudando-as, e confessando que eram estrangeiros e peregrinos sobre a terra.
14 Idoꞌ eveneꞌ ma ingine gamazi neꞌminevoꞌ nilavo ma nene neꞌmo ingine mo mini giliꞌ lilizaniꞌ ebeꞌine atokumuꞌ viseꞌ igi gizebo igi nizave lo gelelesune.
14 Porque os que falam desse modo manifestam estar procurando uma pátria.
15 Idoꞌ ingine gomuꞌ mini mili minaaꞌ aniꞌ misuboꞌninguko tineꞌ mili gohi ma vilisa giladiniko tineꞌ mili viliza akaꞌine nene ha ngoloꞌ lo minivo mo tineꞌ mili vikedine.
15 E, se, na verdade, se lembrassem daquela de onde saíram, teriam oportunidade de voltar.
16 Vikedineꞌza ingine minaniꞌ misubo ivileꞌ ogo minineꞌ ebeꞌ Okulumokuꞌ neineꞌ nela luꞌine nene vavo aꞌmine misubouꞌ nene ha gopo minaniꞌ ve. Idoꞌ ingine neꞌmine igi minaaꞌ aniꞌ nemuꞌ Oꞌmoso aza engiꞌ Oꞌmosoꞌine minineꞌ nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌine nouve loo lo sotoꞌ olosa ovozo helaaꞌ ineꞌ nevoba olize izo lo sotoꞌ ogaꞌ ineꞌ ve. Idoꞌ aza nene engiꞌ alingeꞌ miniliza numuno ebeꞌine do sotoꞌ ogo molo-ngidineꞌ nenako neꞌmo nene engiꞌ Oꞌmosoꞌine minineꞌ nemuꞌ ovozo helamaaꞌ ineꞌ nene mo gele none.
16 Mas, agora, aspiram a uma pátria superior, isto é, celestial. Por isso, Deus não se envergonha deles, de ser chamado o seu Deus, porquanto lhes preparou uma cidade.
17 — ausente —
17 Pela fé, Abraão, quando posto à prova, ofereceu Isaque; estava mesmo para sacrificar o seu unigênito aquele que acolheu alegremente as promessas,
18 — ausente —
18 a quem se tinha dito: Em Isaque será chamada a tua descendência;
19 — ausente —
19 porque considerou que Deus era poderoso até para ressuscitá-lo dentre os mortos, de onde também, figuradamente, o recobrou.
20 Idoꞌ Isakaꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo gipele Zakobongi Esaungi engita alingeꞌ sotoꞌ o-ngemelineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene lo-ngemo noꞌnohoꞌ ize-ngidineꞌ.
20 Pela fé, igualmente Isaque abençoou a Jacó e a Esaú, acerca de coisas que ainda estavam para vir.
21 Idoꞌ Zakoboꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo helelesa miningutiꞌ nene Zoseheꞌ gipele sitaꞌ nene hamo hamoꞌ Zakoboꞌ noꞌnohoꞌ ize-ngidineꞌ. Neꞌmine ogo zaloꞌ do oto gubiꞌ izo Oꞌmoso opoꞌni lineꞌ.
21 Pela fé, Jacó, quando estava para morrer, abençoou cada um dos filhos de José e, apoiado sobre a extremidade do seu bordão, adorou.
22 Idoꞌ Zoseheꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo vani molo helelesa minineꞌ gameneuꞌ nene Kanaha misubo nene Oꞌmosoꞌmo ngemelove lo salani molo-ngidineꞌ nenako neze zuho Isilaeleꞌ aleve ingine Aigita misubo nene huli Kanaha misubola tineꞌ mili vilisave lo gala gelo gele eleꞌvoleꞌ ogo aꞌminemuꞌ lo-ngemo idoꞌ neniꞌ amuzoꞌne nesi nene di vii aꞌmine Kanaha misubola galese izilizave lo lo-ngimineꞌ.
22 Pela fé, José, próximo do seu fim, fez menção do êxodo dos filhos de Israel, bem como deu ordens quanto aos seus próprios ossos.
23 Idoꞌ Moseꞌ sotoꞌ ogavo izelehoi melehoi ningasineꞌ nene izipe lamineꞌ goloso sotoꞌ ogavo ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minasineꞌ neꞌmo Aigita aleveti guveꞌinesi ve Halaoꞌ aza Isilaeleꞌ alevelatiꞌ gipeꞌine ma sotoꞌ ikevo ma mo ngibili hiliꞌmi vivoꞌ minilisave lo lo huko-ngidingumuꞌ nene golise gilami gili huli aꞌmine gipeꞌine nene di haleki di minasivo ikeꞌni sito hamo vineꞌ.
23 Pela fé, Moisés, apenas nascido, foi ocultado por seus pais, durante três meses, porque viram que a criança era formosa; também não ficaram amedrontados pelo decreto do rei.
24 — ausente —
24 Pela fé, Moisés, quando já homem feito, recusou ser chamado filho da filha de Faraó,
25 — ausente —
25 preferindo ser maltratado junto com o povo de Deus a usufruir prazeres transitórios do pecado;
26 — ausente —
26 porquanto considerou o opróbrio de Cristo por maiores riquezas do que os tesouros do Egito, porque contemplava o galardão.
27 Idoꞌ Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo guvelesi ve Halaoꞌ neꞌmi goliseꞌve gelamo Aigita misubo hulo vineꞌ. Ee, Oꞌmoso nene vetedunuꞌ ngelo ningamolonidoꞌ o minineꞌza Moseꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo aza nene Oꞌmoso ninge neineꞌ gele minivo minineꞌ neꞌmo nene Aigita misubo hulo Oꞌmosoꞌmo imineꞌ gono nene hulamo geni bilingukisi ha amuzo molo doꞌmo vo minineꞌ.
27 Pela fé, ele abandonou o Egito, não ficando amedrontado com a cólera do rei; antes, permaneceu firme como quem vê aquele que é invisível.
28 Idoꞌ Moseꞌ aza Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minive minineꞌ nenako neꞌmo nene aza neꞌmine ineꞌ ve. Oꞌmosoꞌmo angeloꞌ ma imiselavo ogo Aigita aleveti ganaꞌ gipeꞌine ngebelelinguꞌ nene Isilaeleꞌ aleve leze gipetesi ngebelalive lo Moseꞌ aza angeloliꞌmo iseꞌine izelineꞌ akaloꞌ ngeleꞌmize molo Oꞌmosoꞌmo lidoꞌ eꞌmeto eveneꞌ lo-ngedavo Isilaeleꞌ aleve ingine sipisipi angale nene ngibili vaniseꞌine nene numuꞌine gatedoꞌ gatedoꞌ nene noso mili hibiꞌ izi hilikaꞌ hilikaꞌ aniꞌ ve.
28 Pela fé, celebrou a Páscoa e o derramamento do sangue, para que o exterminador não tocasse nos primogênitos dos israelitas.
29 Idoꞌ Isilaeleꞌ aleve ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ neꞌmo guvo noso ma gulive Guleheꞌ Noso nene izo huko eza ema ogo gokoꞌ misubo neꞌmino minineꞌ gele minivo aꞌminguꞌ liki vaniꞌ. Idoꞌ Aigita aleve inginesi aꞌmineꞌmine ogo volone li nivavo guvo noso neꞌmo iheꞌ ogo do suꞌmize-ngedavo noso nii hilaniꞌ.
29 Pela fé, atravessaram o mar Vermelho como por terra seca; tentando-o os egípcios, foram tragados de todo.
30 Idoꞌ Isilaeleꞌ aleve ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaniꞌ neꞌmo Oꞌmosoꞌmo lidoꞌ eꞌmeti Zeliko numuno ebeliꞌmi gesi gehenidunuꞌ gizaniꞌ gesi haꞌna nene goꞌ laneme goꞌ laneme nene gamene hamo hamoꞌ di vodo vodo i-dikaꞌ i-dikaꞌ igi nizavo gamene seveni (7) ogavo aꞌmine gamene seveni (7) neꞌmi lulouꞌ nene gohi gamene seveni (7) neꞌmine di vodo vodo i-dikevo aꞌmine gehenidunuꞌ gizaniꞌ gesi nene ngululubizo lemo ongavo Isilaeleꞌ aleve aꞌminguꞌ dizi Zeliko aleve ngibili geseꞌ aniꞌ.
30 Pela fé, ruíram as muralhas de Jericó, depois de rodeadas por sete dias.
31 Idoꞌ Isilaeleꞌ aleve lovo di Zeliko ebekuꞌ olihe alisa navo aꞌmine ebekuꞌ minineꞌ pasidiaꞌ alu Lahabaꞌ aza apiꞌ ogo Oꞌmosomuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogo minineꞌ neꞌmo Isilaeleꞌ ve sitaꞌ aꞌmine numuno ebeꞌ Zeliko nene amamakaꞌ mili ningi alisa vasive nene do lamineꞌ o-ngedo numuꞌveuꞌ ngeleꞌmize molavo nemuꞌ nene alingeꞌ Isilaeleꞌ aleve nete igi Zeliko aleve Oꞌmosoꞌmi gamazi gili hulaniꞌ ngibili geseꞌ anguꞌ nene Lahabaꞌni nene bilami iseve izi-daniꞌ ve.
31 Pela fé, Raabe, a meretriz, não foi destruída com os desobedientes, porque acolheu com paz aos espias.
32 Idoꞌ aꞌmine luvoniꞌ eveneꞌ ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaniꞌ neꞌmine igi eveneꞌ linge mukiꞌ ingine aꞌmineꞌmine igi Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌza naza nGideoniꞌ ve Balakaꞌ ve Samusoniꞌ ve Zehitaꞌ ve Davidiꞌ ve Samueliꞌ ve idoꞌ Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave polohete linge mukiꞌ engiꞌ neti gamazi lo osuꞌ lo lolosa luvodiniko lo do vo nouvo haꞌna idine. Nemuꞌ nene gamazi linge nene ngelo ma lo osuꞌ lamolosuve.
32 E que mais direi? Certamente, me faltará o tempo necessário para referir o que há a respeito de Gideão, de Baraque, de Sansão, de Jefté, de Davi, de Samuel e dos profetas,
33 Aꞌmine ve ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minadiꞌmo Oꞌmosoꞌmo hize eleꞌ o-ngedo neivo engikutiꞌ linge ma nete amuzo mili misubo mala mala vi Oꞌmosomuꞌ gilamave nene lovo i ngimi ngivileꞌ igi engita di gelekeleꞌ i-ngidaniꞌ. Idoꞌ engikutiꞌ linge ma nete engiꞌ misuboꞌninguꞌ nene monovo lisiheꞌ laminekovoꞌ minelive li eveneꞌ di lisiheꞌ i-ngidaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo neꞌmine manaꞌmine initeꞌ do sotoꞌ o-ngedelove lo lo huko-ngidineꞌ gamazi nesi nene engita gihile izaaꞌ ineꞌ ve. Idoꞌ engikutiꞌ eveneꞌ linge ma nete loposo gulo laioni nete ngibililisa ikevo ma aꞌmine laizoni nete libilikelizave li eveneꞌ nete akaꞌine nene hizi tili-ngidaaꞌ aniꞌ ve.
33 os quais, por meio da fé, subjugaram reinos, praticaram a justiça, obtiveram promessas, fecharam a boca de leões,
34 Idoꞌ engikutiꞌ linge ma nete ololiꞌmo loꞌvote-ngedelesa ineꞌ amuzoꞌve nene di hongu li-daaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma nene lovo ve nete bainati miteꞌ nedunuꞌ ngibilaaꞌ aniꞌza ingine olovoꞌ lamineꞌ ikevo bainati miteꞌ neꞌmo ngebelamaaꞌ ineꞌ ve. Idoꞌ linge ma ingine gilizevo minangutiꞌ nene amuzo ve liliꞌ igi minaaꞌ aniꞌ. Idoꞌ misubo mautiꞌ ve igi lovo i ngimaaꞌ anguꞌ nene linge ma nete amuzo mili mini ngimiseli di vaaꞌ aniꞌ ve.
34 extinguiram a violência do fogo, escaparam ao fio da espada, da fraqueza tiraram força, fizeram-se poderosos em guerra, puseram em fuga exércitos de estrangeiros.
35 Idoꞌ veneꞌ linge ma nene izipahaꞌine hilikengutiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do ote-ngedavo gohi izeꞌningida igi giꞌmizaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaniꞌ neꞌmo ve malite gavoso ngibili goboni mili-ngidi tiꞌ li li-ngidaaꞌ aniꞌ ve: Isetine izo gavoso lengebelamoloniko lingine Oꞌmoso mehedine imi monoꞌ nene hulilizave li neꞌmine li-ngidaaꞌ aniꞌza alingeta hele noloningutiꞌ gohi oto minevoꞌ minevoꞌ lemeni dameni lamineꞌ dosoꞌ ma nenave li gili huli nizavo ngibilikevo hilaaꞌ aniꞌ ve.
35 Mulheres receberam, pela ressurreição, os seus mortos. Alguns foram torturados, não aceitando seu resgate, para obterem superior ressurreição;
36 Idoꞌ linge ma nene evenelite gamazi goloso palasa li-ngidi gize zohiꞌ i-ngidi amuzo malehe nalaꞌ izi lobe tobeꞌ aniꞌ nedunuꞌ nene ngibilaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma nene gizeꞌnidoꞌ aꞌnidoꞌ seni nalaꞌ izi-ngidi huli nalaꞌ numunguꞌ i-ngidaaꞌ aniꞌ ve.
36 outros, por sua vez, passaram pela prova de escárnios e açoites, sim, até de algemas e prisões.
37 Idoꞌ linge ma nene gehenidunuꞌ huli huliꞌ igi ngibilaaꞌ avo hilaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma nene ngibili giti setaꞌ igaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma nene bainati miteꞌ nedunuꞌ ngibili hilaaꞌ aniꞌ ve. Idoꞌ linge ma Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nemuꞌ ngimiseli hulikevo okoꞌnidoꞌ initeꞌine nomivo sipisipi losuvo idoꞌ memeꞌ losuvo nedunukovoꞌ okoꞌnidoꞌ ngili moni okoꞌine losuvoꞌmi initeꞌ nosoꞌ initekisi idoꞌ geneganaꞌinesi mukiꞌ nene nomivo nimonavo goboni mili-ngidi di goloso i-ngidaaꞌ aniꞌ ve.
37 Foram apedrejados, provados, serrados pelo meio, mortos a fio de espada; andaram peregrinos, vestidos de peles de ovelhas e de cabras, necessitados, afligidos, maltratados
38 Ingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ minadiꞌmo eveneꞌ linge mukiꞌ nene engitoꞌ lisiheꞌ igi minamaniꞌza aꞌmine aleve nene evenelite vasa izi-ngidikevo guhali hali igi vi eveneꞌ nizamada ebeꞌ hadivela idoꞌ golola geheni mulikuꞌ idoꞌ misubo luloukisi gopo ingaaꞌ aniꞌ ve.
38 (homens dos quais o mundo não era digno), errantes pelos desertos, pelos montes, pelas covas, pelos antros da terra.
39 Aꞌmine mene aleve mukiꞌ ingine ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nemuꞌ Oꞌmosoꞌmo ningivo lamineꞌ ineꞌza lehize-ngedelove lo evenele zuho lo molo-ngidineꞌ initeꞌ nene olihe dami hilaniꞌ ve.
39 Ora, todos estes que obtiveram bom testemunho por sua fé não obtiveram, contudo, a concretização da promessa,
40 Idoꞌ aꞌmine Oꞌmosoꞌmo ngemelove lo lo molo-ngidineꞌ initeꞌ nene olihe dami hilaniꞌ nene nanitekumuꞌ ve. Oꞌmosoꞌmo leliꞌ olihe sotoꞌ amunivo engiꞌ lehize-ngedeloniꞌ initeꞌ nene gomuꞌ mili mudise dalizadoꞌ lisiheꞌ i nizaha gizebo igi nizavo lelikisi makatoꞌ daloneꞌ nene lamineꞌ oloseive lo gomuꞌ gele minineꞌ nenako nemuꞌ nene ingine olihe dami hilaniꞌ ve.
40 por haver Deus provido coisa superior a nosso respeito, para que eles, sem nós, não fossem aperfeiçoados.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.