Mateus 27

Rau Ke Maro (APR) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Ye bong tani in tinepe le du muntu yege, inbe di tooltool maimai ke paroranga so inbe di tooltool maimai kidi Yuda tigaua a tiraua betanga bet tiraumata Yesu a imata.
1 Assim que amanheceu, todos os chefes dos sacerdotes e os líderes judeus fizeram os seus planos para conseguir que Jesus fosse morto.
2 Le nga tipauu ye ooroo medana, inbe tikauu a lo titaru la Pailot bene. Ngan Pailot tani in tool kuto mai ke Rom yo matan kala di tooltool le imot ke tana mai Yudia i.
2 Eles o amarraram, levaram e entregaram ao governador Pilatos.
3 Ye kene tani in Yuta, tool tani yo itara Yesu la di koi ki bedi i, in yeiso bet ikamata di tooltool kuto maimai tina ngan tipamede betanga bet ole tiraumate a imata nga, ngan le lon sakarungu ye urata dook tiap yo iyeii panga i. Le nga ikap pat silba sangaul tol tina yo tikap panga nga, ngan bet la ipamulu pang di tooltool maimai ke paroranga so tiye di tooltool kuto maimai kidi Yuda.
3 Quando Judas, o traidor, viu que Jesus havia sido condenado, sentiu remorso e foi devolver as trinta moedas de prata aos chefes dos sacerdotes e aos líderes judeus,
4 Inbe iwete pang di nen, “Atoo, au i ayeie sennene mai san, yesoo tool yo ataru la bemu a bet karaumate i, in taukan busunu.”
4 dizendo: — Eu pequei, entregando à morte um homem inocente. Eles responderam: — O que é que nós temos com isso? O problema é seu.
5 Ngan nen le Yuta ikatte pat silba tina ngan sila ikino bareme mai ke sungunu lono, inbe ikoo a ila le la ye taunu ikono le imata.
5 Então Judas jogou o dinheiro para dentro do Templo e saiu. Depois foi e se enforcou.
6 Motong la di tooltool maimai tina ke paroranga so pang Maro nga, ngan tikap pat silba tina, inbe tiyei ne, “Pat nga tayimi urata kootoonoo ki ye bet taraumata tool i. Le ye wer kiidi ngan nen, pat yo nen nga ke bet tatar lo ye depe yo ke bareme ke sungunu, in tiap.”
6 Os chefes dos sacerdotes pegaram o dinheiro e disseram: — Isto é dinheiro sujo de sangue, e é contra a nossa
7 Le nga tigaua lodi bet pat tina ngan tiyimi tana kasin kidi tooltool ke karatanga bor le so kapala ye tana, ngan pa. A bet nen ngan di tooltool ke malala san yo man tiye di tinepe ngan bet timmata nga, ngan tikelmai di ye.
7 Depois de conversarem sobre o assunto, resolveram usar o dinheiro para comprar o “Campo do Oleiro”, a fim de que servisse como cemitério para os não judeus.
8 Ye punu in la le tana tani yo tiyimoo i, ngan mukot le se dookoot nga, ngan tiwete ene ye Tana Ke Rara nga.
8 Por isso aquele campo é chamado até hoje de “Campo de Sangue”.
9 Tina tiyei nen nga, le tiyeie betanga ke Maro koonoo Yedimia yo iweta i, in le kanono pombe moolmool. Ngan iwete nen, “Ole tikap pat silba sangaul tol yo di Isrel tiraua betanga bet iyei ben pat ke yimoongoo tool tani ye nga,
9 Assim aconteceu o que o profeta Jeremias tinha dito: “Eles pegaram as trinta moedas de prata, o preço que o povo de Israel tinha concordado em pagar por ele,
10 inbe la tiyimi tana kidi tooltool ke karatanga bor ye. Inbe so tani yo tiyeii nen i, in itoo betanga yo Tool Mai iwete pau nga.”
10 e as usaram para comprar o campo do oleiro, como o Senhor me havia mandado fazer.”
11 Tikaua Yesu lo tipatokode a ikodo dama ke tool kuto mai kidi Yuda, motong la itoru. Iyei ne, “Oo kuwete, ong i la tool kuto mai yo matam kala di Yuda le imot i, too?”
11 Jesus estava em pé diante do Governador, e este o interrogou, dizendo: — Você é o rei dos judeus? Jesus respondeu:
12 Motong la di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro, inbe di tooltool maimai kidi Yuda, ngan tisopo koodi ye betanga alunu pang Yesu, bong mala bet iwete toko betanga sa a bet irau betanga kidi ye, ngan tiap, sila ipas le ipalongo leu.
12 Mas, quando foi acusado pelos chefes dos sacerdotes e pelos líderes judeus, Jesus não respondeu nada.
13 Le nga Pailot itoru nen, “Ai, ong i kulongo betanga alunu yo di kuto maimai tiwetewete yong, ngan lapau?”
13 Então Pilatos disse: — Você não está ouvindo as acusações que estão fazendo contra você?
14 Bong ngan Yesu mala bet iwete toko kan betanga sa a bet iraua betanga ki ye, ngan tiap, sila ipas le ipalongo leu. Ngan nen le Pailot itakrai belebele ye yo ye taunu ikata suanga ye tiap nga.
14 Porém Jesus não disse nada, e o Governador ficou muito admirado com isso.
15 Ye momo ke tool kuto mai ke Rom tani, in nen. Ye rai kanakana nga, ngan kumata bet lo tigoro lal kidi Yuda ke bet tikanen inbe lodi tut ye Paskimoolooningi Ke Maro nga, ngan di tooltool yo tinepe rumu dook tiap kidi talnga dikidiki lono nga, ngan ole ipadu atu a idu tana. Bong ole di tooltool le imot tipootoo tool yo lodi bet ipadua a isi diki in ene.
15 Em toda Festa da Páscoa , Pilatos costumava soltar um dos presos, a pedido do povo.
16 Ye kene tani in tool dook tiap atu yo ene Barabas i, in inepe rumu dook tiap kidi talnga dikidiki lono. Ye in di tooltool nga le imot ngan lodi galanga ye.
16 Naquela ocasião estava preso um homem muito conhecido, chamado Jesus Barrabás.
17 Ngan nen le nga di tooltool le imot man tigaua, motong la Pailot itor di nen, “Oo, sei lomu bet apadua isi tana i; Barabas, too Yesu yo tiweta ye Kirisi i?”
17 Então, quando a multidão se reuniu, Pilatos perguntou: — Quem é que vocês querem que eu solte: Jesus Barrabás ou este Jesus, que é chamado de
18 Pailot itor di nen, yesoo lon galanga ye di tooltool kuto maimai kidi Yuda tina ngan lodi dook tiap pang Yesu, yesoo tikamata ben di tooltool tiyitmaka ene, ngan la le titaru la bene nga.
18 Pilatos sabia muito bem que os líderes judeus haviam entregado Jesus porque tinham inveja dele.
19 Le nga Pailot tani in iwurur ye kakawa ke karatanga betanga go, inbe rimana iwanga ye betanga naii panga. Iyei ne, “Ai, ken kuyeie so sa pang tool yo taukan busunu i, in be. Yesoo, bong ngan akamata ye mianga le dookoot nga lok massingi ye mai san.”
19 Enquanto Pilatos estava sentado no tribunal, a sua esposa lhe mandou o seguinte recado: — Não tenha nada a ver com esse homem inocente porque esta noite, num sonho, eu sofri muito por causa dele.
20 Bong di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro, inbe di tooltool maimai kidi Yuda, ngan tiso di tooltool le imot lodi bet koodi pang Pailot a nen ngan ipadu Barabas a isi tana, e bet tiraumata Yesu a imata.
20 Os chefes dos sacerdotes e os líderes judeus convenceram a multidão a pedir ao governador Pilatos que soltasse Barrabás e condenasse Jesus à morte.
21 Motong la Pailot itor di tooltool tina mulu. Iyei ne, “Ai, di tooltool ru tina nga, sei tool lomu bet apadua a isila tana yang i?”
21 Então o Governador perguntou: — Qual dos dois vocês querem que eu solte? — Barrabás! — responderam eles.
22 Motong la Pailot itor di mulu. Iyei ne, “Lomu balai ye Yesu yo tiweta ye Kirisi i? Ole ayeie soo panga?”
22 Pilatos perguntou: — Que farei então com Jesus, que é chamado de Messias? — Crucifica! — responderam todos.
23 Le nga Pailot itor di nen, “Nga gelei? Soo dada dook tiap ikapsap ye i?”
23 Ele perguntou: — Que crime ele cometeu? Aí começaram a gritar bem alto: — Crucifica!
24 Le Pailot lon galanga nen, kumata bet iwete nga, ngan o ke bet tilongo betanga ki tiap. Inbe ikamata di ngan bet tipamaditi patokongo. Le nga ikap ran a ingas bene la di tooltool tina ngan le imot matadi, inbe iwete pang di nen, “Kumata bet tool i imata nga, ngan au i taukak busunu. Le urata yo bet kayeii ye i, in so kiang.”
24 Então Pilatos viu que não conseguia nada e que o povo estava começando a se revoltar. Aí mandou trazer água, lavou as mãos diante da multidão e disse: — Eu não sou responsável pela morte deste homem. Isso é com vocês.
25 Motong la di tooltool tina tiwete panga nen, “Ngan dook mata, dada dook tiap sa bet amyeii panga le imata nga, ngan ole urata moonoo ke matenge ki in isolo yam inbe ye di natumam nen lapau.”
25 E toda a multidão respondeu: — Que o castigo por esta morte caia sobre nós e sobre os nossos filhos!
26 Motong la Pailot ipadu Barabas a idu pang ye di. Bong iwete a di tooltool ke patokongo tisaliti Yesu ye ooroo medana, motong la ikauu a itaru la bedi a tikauu bet du tipatota lo kai palasingi kaini nga.
26 Então Pilatos soltou Barrabás, como eles haviam pedido. Depois mandou chicotear Jesus e o entregou para ser crucificado.
27 Motong la di tooltool ke patokongo tina ngan tikaua Yesu a tilo rumu lono ke tool kuto mai tani, inbe tikiu di diedi kapala ke patokongo nga le imot a timan tigaua ye Yesu.
27 Depois os soldados de Pilatos levaram Jesus para o Palácio do Governador e reuniram toda a tropa em volta dele.
28 Motong la tidudu sousoungu ki du tana, inbe tisousouu ye mala kooroonoo atu.
28 Tiraram a roupa de Jesus e o vestiram com uma capa vermelha.
29 Inbe tikaua ooroo yo dongana iso in a titali, motong la titaru lo Yesu kutono. Inbe tikaua toto kidi tooltool kuto maimai panga a titaru lo bene oonoo, motong la tigun turudi du dama ki a tipalele sere ye. Tiyei ne, “Aa, tool kuto mai yo matam kala di Yuda le imot i, kemai dook!”
29 Fizeram uma coroa de ramos cheios de espinhos, e a puseram na sua cabeça, e colocaram um bastão na sua mão direita. Aí começaram a se ajoelhar diante dele e a caçoar, dizendo: — Viva o Rei dos Judeus!
30 Ngan tiyei nen, motong la tikorokoronaii, inbe tikaua toto tani a tirau tootoo kutono ye.
30 Cuspiam nele, pegavam o bastão e batiam na sua cabeça.
31 Tipalele sere ye a imot, motong la tidudu sousoungu tani yo tisousouu ye i, inbe tisousouu ye sousoungu ki ye taunu mulu, inbe tikauu a tila bet la tipatota lo kai palasingi kaini.
31 Depois de terem caçoado dele, tiraram a capa vermelha e o vestiram com as suas próprias roupas. Em seguida o levaram para o crucificarem.
32 Di tooltool ke patokongo tina ngan tikaua Yesu a tiye tipa a tila, ngan titauaraia tool atu ke malala mai Sairini yo ene Simon i. Motong la tiparama a tiwete le koodi mede ye betanga panga bet ilono Yesu a isolo kai palasingi ki pa.
32 Quando estavam saindo, os soldados encontraram um homem chamado Simão, da cidade de Cirene, e o obrigaram a carregar a cruz de Jesus.
33 Ngan nen le tipa a tilo pombe ye ni yo tiwete ene ye Golgata i. (Ngan betanga yo Golgata in punu ben Tool Kutono Ruruana).
33 Eles chegaram a um lugar chamado Gólgota. (Gólgota quer dizer “Lugar da Caveira”.)
34 Motong la di tooltool ke patokongo tina ngan tipargarungnaia ooroo wain puana surunu in ilo ye bar ke bet ipammata tool tinini a iyetai tiap i, inbe tikauu pang Yesu a bet iyinu. Bong iyin toka, ngan lono panga tiap.
34 Ali deram vinho misturado com fel para Jesus beber. Mas, depois que o provou, ele não quis beber.
35 Motong la tipatoto Yesu lo kai palasingi kaini nga. Tiyeii nen, motong la di tina ngan di tapdi tiparsu ye sousoungu le so ki, le nga titoo moomoo kidi a tikatte madamada a bet tipusye sima tooltool yo bet ole tikap so ki tina nga.
35 Em seguida os soldados o crucificaram e repartiram as suas roupas entre si, tirando a sorte com dados, para ver qual seria a parte de cada um.
36 Tikatte madamada a imot, motong la sila tiwur ye ni tani a bet matadi kala Yesu.
36 Depois disso sentaram ali e ficaram guardando Jesus.
37 Ngan ke ete, ye ni yo Yesu kutono ilo pang ye i, in tiwodo betanga yo tikadoni ye a le tirauu nga, ngan nen: I Yesu, Tool Kuto Mai Yo Matan Kala Di Yuda Le Imot I.|alt="Jesus and thieves on crosses" src="CN01836B.TIF" size="span" loc="Matthew 27:22-40" copy="Cook" ref="27:37"
37 Puseram acima da sua cabeça uma tabuleta onde estava escrito como acusação contra ele: “Este é Jesus, o Rei dos Judeus.”
38 Ye kene tani in tipatoto di tooltool ke pinnau ru lapau a tiye Yesu tinepe. Atu in tipatota lo kai palasingi kaini le inepe ke Yesu bene oonoo, inbe san in tipatota lo kai palasingi kaini le inepe ke bene ngas.
38 Com Jesus, crucificaram também dois ladrões: um à sua direita e o outro à sua esquerda.
39 Ngan di tooltool yo tipa a tila be timan nga, ngan tikilkiloi, inbe tikan paseme Yesu.
39 Os que passavam por ali caçoavam dele, balançavam a cabeça e o insultavam,
40 Tiyei ne, “In ong tool tani yo kuwete bet kusaua bareme mai ke sungunu, lo ngan bet kupatokode mulu ye ke tol leu i, too? Bet nen ngan ong taum kulonong! Kumata bet ong in Maro Natunu moolmool nga, ngan kugege kai palasingi in a kusi tana!”
40 dizendo assim: — Ei, você que disse que era capaz de destruir o Templo e tornar a construí-lo em três dias! Se você é mesmo o Filho de Deus, desça da cruz e salve-se a si mesmo!
41 Inbe gaongo leu ye di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro tiye di pannoongoo ke wer ke Maro inbe di tooltool maimai kidi Yuda nga, ngan di lapau tipalele sere ye Yesu nen.
41 Os chefes dos sacerdotes, os mestres da Lei e os líderes judeus também caçoavam dele, dizendo:
42 Tiyei ne, “Kakamata, kanakana ngan ilon di tooltool kapala, bong nga gelei a le ye taunu iloni tiap nga? Ye i iyei tool kuto mai pang di tooltool ke tana mai Isrel le imot, too? Kumata bet igege kai palasingi ni a isi tana dookoot nga, ngan la bet tatara lodo medana panga nga.
42 — Ele salvou os outros, mas não pode salvar a si mesmo! Ele é o Rei de Israel, não é? Se descer agora mesmo da cruz, nós creremos nele!
43 Ye i itara lono medana pang Maro, inbe iwete bet ye in Maro Natunu, too? Le kanepe a takamata too, ole Maro lono panga a iloni dookoot nga, too?”
43 Ele confiou em Deus e disse que era Filho de Deus. Vamos ver se Deus quer salvá-lo agora!
44 Tipalele sere ye nen, inbe gaongo leu ye di tooltool ke pinnau ru tina yo tipatoto di lo kai palasingi kaini, ngan tikan paseme Yesu lapau.
44 E até os ladrões que foram crucificados com Jesus também o insultavam.
45 Ye kemai ye ke matana sangaul be ru, ngan todo maiyoko iduku tana mai i le imot, a iken nen le du rrai ye ke matana tol.
45 Ao meio-dia começou a escurecer, e toda a terra ficou três horas na escuridão.
46 Ngan potai pang ye ke matana tol, motong la Yesu koonoo le mai nen, “Eloi, Eloi, lema sabaktani?” Ngan betanga tina ngan lono ki nen, “Maro kiau, Maro kiau, nga gelei a le kugegau nga?”
46 Às três horas da tarde, Jesus gritou bem alto:
47 Tina Yesu koonoo nen nga, ngan le di tooltool kapala yo tikododo potai nga, ngan tilongo le nga tiyei ne, “Ngo koonoo pang Ilia.”
47 Algumas pessoas que estavam ali ouviram isso e disseram: — Ele está chamando Elias.
48 Motong la palbe leu inbe di tooltool tina ngan atu idada la kaua so ben punpun a isilia du ye ooroo wain surunu yo malingene in lono, inbe isuiu ye piu kaini a isulmaii lo pang ye Yesu koonoo a bet iyinu.
48 Uma dessas pessoas correu e molhou uma esponja em vinho comum, pôs na ponta de um bastão e deu para Jesus beber.
49 Bong ngan di diene kapala tiwete panga nen, “Oi, kugege sila inepe a takamata toka. Ole Ilia si iloni, too tiap?”
49 Mas outros disseram: — Espere. Vamos ver se Elias vem salvá-lo!
50 Motong la Yesu koonoo mulu le somai, inbe imaroon pattu leu le tina imata yege.
50 Aí Jesus deu outro grito forte e morreu.
51 Le ye kene tani in pattu leu inbe mala matolene yo tituka bareme mai ke sungunu lono i, in imassarak ke ete a ipa so le idu lopo le iyei paru. Inbe nauningi mai itak le pat maimai nga perperbe.
51 Então a cortina do Templo se rasgou em dois pedaços, de cima até embaixo. A terra tremeu, e as rochas se partiram.
52 Inbe agoro yo kidi matenge nga, ngan perperbe a koon panganga, inbe di tooltool yo mugu ngan Maro ipootoo di panga motong timmata nga, ngan di alunu la timadit mulu nga.
52 Os túmulos se abriram, e muitas pessoas do povo de Deus que haviam morrido foram ressuscitadas
53 Ngan nen le tigege gomo kidi matenge a tisi diki, inbe tinepe nen le lo Yesu imadit mulu ye matenge ki. Motong la tilo ye malala mai mison ke Maro yo Yerusalem i, a lo di tooltool alunu tikamata di.
53 e saíram dos túmulos. E, depois da ressurreição de Jesus, entraram em Jerusalém, a Cidade Santa, onde muitos viram essas pessoas.
54 Ngan tool turana bulbulini ke patokongo, in iye di tooltool ki ke patokongo yo matadi kala Yesu nga, ngan tikamata nauningi mai yo itak i, inbe so kapala yo pompombe nga, le titattadai, inbe tiyei ne, “Ona, moolmool sa, tool i Maro Natunu!”
54 O oficial do exército romano e os seus soldados, que estavam guardando Jesus, viram o terremoto e tudo o que aconteceu. Então ficaram com muito medo e disseram: — De fato, este homem era o Filho de Deus!
55 Inbe di garup alunu yo titoo Yesu ke Galili a timan bet man tiloni ye so nga, ngan tikodo manga mooloo kasin ye kai palasingi, inbe tikamata so tina yo pompombe ngan ye matadi lapau.
55 Algumas mulheres estavam ali, olhando de longe. Eram as que tinham acompanhado Jesus desde a Galileia e o haviam ajudado.
56 Ngan le atu in ene la Madia ke malala mai Makdala, inbe san in Madia ninsou yo Yemis ye Yosep tinadi i, inbe garup san in Sebedi di natunu tamoto ru ngan tinadi.
56 Entre elas estavam Maria Madalena; Maria, a mãe de Tiago e de José; e a mãe dos filhos de Zebedeu.
57 Ke du a rrai, motong la tool ballingana atu ke malala yo ene Arimatia i, in iman pang ye rumu ke Pailot. Ngan tool tani in ene la Yosep i, inbe ye in Yesu galiunu lapau.
57 Já era quase noite quando chegou da cidade de Arimateia um homem rico chamado José. Ele também era seguidor de Jesus.
58 Ila ye Pailot, motong la itoru bet imalum panga a nen ngan ikaua Yesu bobono. Ngan Pailot imalum panga le iwete pang di tooltool ki ke patokongo bet tikaua Yesu bobono panga.
58 José foi e pediu a Pilatos o corpo de Jesus. E Pilatos mandou que o entregassem a ele.
59 Motong la Yosep ikaua Yesu bobono tani a iduku ye mala kookoonoo paunu,
59 Então José pegou o corpo, enrolou num lençol novo de linho
60 inbe lo itaru ye agoro paunu ki ke tarungu di matenge. Ngan agoro tani, in mugu ngan Yosep iwete pang di tooltool a tikeli ke sakar madini. Ngan Yosep tani lo itara Yesu bobono, motong la ipulu pat somai atu la ikatkala agoro tani in koonoo ye, inbe ila pang ni ki.
60 e o colocou no seu próprio túmulo, que há pouco tempo havia sido cavado na rocha. Depois rolou uma grande pedra para fechar a entrada do túmulo e foi embora.
61 Ngan Madia, garup ke Makdala, inbe ninsou Madia san, in yeru sila tinepe a tiwur potai pang ye agoro tani in koonoo.
61 Maria Madalena e a outra Maria estavam ali, sentadas em frente do túmulo.
62 Tiken ye bong atu a du muntu, ngan lal tani yo bet tipare so pang lal kidi Yuda ke sungunu i, in ila oo. Motong la di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro tiye di Paresi tila pang ye Pailot bet la tikamata.
62 No dia seguinte, isto é, o dia depois da sexta-feira, os chefes dos sacerdotes e os fariseus se reuniram com Pilatos
63 Tila, motong la tiwete pang Pailot nen, “Tool mai, am nga lomam tutu betanga ke tool kaplungunu ni. Ye kene yo inepe matana rerene go nga, ngan iwete nen, ‘Ole amata a aken ye ke ru, le ye ke tol kiau ngan ole amadit mulu.’
63 e disseram: — Governador, nós lembramos que, quando ainda estava vivo, aquele mentiroso disse: “Depois de três dias eu serei ressuscitado.”
64 Le nga lomam bet kuwete pang di tooltool kiong ke patokongo a la tikodokala agoro ni le lo ke tol nga imot ngan. Ole nen ngan di galiunu timan man tipinaua bobono ni, inbe tila la tiwete pang di tooltool bet tool ni imata a nga imadit mulu oo. Kumata bet tiyei nen nga, ngan ole betanga kidi paunu yo bet tillung ye i, in ole ingaua ni mai i le imot, le illoso betanga ki doko yo iweta mugu i.”
64 Portanto, mande vigiar bem o túmulo até o terceiro dia, para os discípulos dele não poderem roubar o corpo e depois dizerem ao povo que ele foi ressuscitado. Pois esta última mentira seria pior do que a primeira.
65 Motong la Pailot iwete nen, “Kakap di tooltool ke patokongo pattu a kala, inbe la kakodokala agoro tani ben tina yo kawete nga.”
65 Então Pilatos disse: — Levem estes soldados com vocês e guardem o túmulo o melhor que puderem.
66 Le tina tila a la titara so ben tarkilanga ke tool mai tani in ilo ye pat somai tani yo tikatkala agoro koonoo ye i. Inbe titar di tooltool ke patokongo a tikodokala.
66 Eles foram, puseram um selo de segurança na pedra e deixaram os soldados ali, guardando o túmulo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 27, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.