Mateus 18

Rau Ke Maro (APR) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Ye kene tani in Yesu di galiunu timan pang ye man titoru. Tiyei ne, “Ai, am nga ole sei bet ene mai a iyei kuto mai le imugu pang di tooltool yo Maro bet matan kala di i?”
1 Naquele momento os discípulos chegaram perto de Jesus e perguntaram: — Quem é o mais importante no
2 Motong la Yesu koonoo pang tool kase mai tiap atu a iman pang ye, a lo ipatokode kataunu kidi galiunu tina,
2 Jesus chamou uma criança, colocou-a na frente deles
3 inbe iwete pang di nen, “Awete pang moolmool nen, kumata bet kaportak lomu mulu le kayei dawa ben kase mai tiap i, tiap nga, ngan o ke bet kalo kagaua ye di tooltool yo Maro bet matan kala di nga, ngan tiap.
3 e disse:
4 Ngan nanga, sei tool bet ye taunu irautoo le du inepe lopo le dawa ben kase mai tiap i nga, ngan tool tani in ye la bet ene mai ye di tooltool yo Maro bet matan kala di nga.
4 A pessoa mais importante no Reino do Céu é aquela que se humilha e fica igual a esta criança.
5 “Inbe kumata bet sei tool itara lono medana pau le bet ilono tool kase mai tiap atu nen nga, ngan tool in ilonau lapau.
5 E aquele que, por ser meu seguidor, receber uma criança como esta estará recebendo a mim.
6 Bong sei tool yo bet iyei di kakase maimai tiap yo titara lodi medana pau koot nga, ngan atu, le bet ikapsap ye sennene nga, ngan ye in ole isolo urata moonoo dook tiap. Le moolmool, kumata bet tituku pat somai yo ke raunganingi dingding patunu ngan atu lo gurini, inbe tikatte du tiek lono ye ni yo lama ni a bet nen ngan idaup a imata nga, ngan ben dook kasin, yesoo bong urata moonoo dook tiap yo bet isola ye dada dook tiap ki tani yo iyeii i, in ole dook tiap le dook tiap ki taunu.
6 — Quanto a estes pequeninos que creem em mim , se alguém for culpado de um deles me abandonar, seria melhor para essa pessoa que ela fosse jogada no lugar mais fundo do mar, com uma pedra grande amarrada no pescoço.
7 “Atoo, ang tooltool ke tana mai i le imot yo kayei di tooltool kapala a tikapsap ye sennene nga, ngan ken kakamatang dook leu! Moolmool, so yo nen nga, ole pombe pang ye di tooltool, bong atoo, ang sima tooltool yo kayei so nen a pombe nga, ken kakamatang dook leu!
7 Ai do mundo por causa das coisas que fazem com que as pessoas me abandonem! Essas coisas têm de acontecer, mas ai do culpado!
8 Le kumata bet bem too kem atu iyolong la kuyei sennene nga, ngan kusaputu a kotte. Dook mata ke bet bem too kem ataleu, ngan la bet kulo kunepe ye nepongo dook mata yo taukan motingi in nga. Bong kumata bet bem ru inbe kem ru iken nga, ngan ole tiyolong la kuyei sennene, a nen ngan tikatte ong lo ei yo ikan nen le taukan motingi i, in lono.
8 — Se uma das suas mãos ou um dos seus pés faz com que você peque, corte-o e jogue fora! Pois é melhor você entrar na vida eterna sem uma das mãos ou sem um dos pés do que ter as duas mãos e os dois pés e ser jogado no fogo eterno.
9 Inbe kumata le matam atu bet iyolong la kuyei sennene nga, ngan kupaii a kotte. Dook mata ke bet matam ataleu, ngan la bet kunepe ye nepongo dook mata yo taukan motingi in nga. Bong kumata bet matam le ru iken nga, ngan ole tiyolong la kuyei sennene, a nen ngan tikatte ong a kudu ye malala ke masngana ye ei yo ikan nen le taukan motingi i.”
9 Se um dos seus olhos faz com que você peque, arranque-o e jogue fora! Pois é melhor você entrar na vida eterna com um olho só do que ter os dois e ser jogado no fogo do inferno.
10 — ausente —
10 — Cuidado, não desprezem nenhum destes pequeninos! Eu afirmo a vocês que os anjos deles estão sempre na presença do meu Pai, que está no céu.
11 — ausente —
11 [Porque o
12 “Atorang, ang nga lomu balai? Kumata bet tool atu in asara ki yo edi sipsip nga, ngan 100, bong bet atu ilene nga, ngan ole tool tani in iyei balai? Ole igege di yo 99 ngan sila tinepe kawal madini, inbe la isere yo ilene i.
12 — O que é que vocês acham que faz um homem que tem cem ovelhas, e uma delas se perde? Será que não deixa as noventa e nove pastando no monte e vai procurar a ovelha perdida?
13 Awete pang moolmool nen, kumata bet ila ipa a isere sipsip ki tani yo ilene in le bet ipusye nga, ngan ole lon ponana le lon ponana ye kaiye, le illoso lo ponana ki yo pang di sipsip ki tina yo tilledi tiap nga.
13 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: quando ele a encontrar, ficará muito mais contente por causa dessa ovelha do que pelas noventa e nove que não se perderam.
14 Ngan gaongo leu, Tamamu yo inepe ye malala ki ete ni, in lono bet kase maitiap yo nen ngan atu sa ilene be.”
14 Assim também o Pai de vocês, que está no céu, não quer que nenhum destes pequeninos se perca.
15 Motong la Yesu iwete pang di galiunu mulu nen, “Kumata bet em atu yo itara lono medana pang Maro i, in bet iyeie urata dook tiap atu pong nga, ngan kula ye a la angru leu kanepe, inbe kuwetewete panga a nen ngan kupagalanga lono ye urata dook tiap ki yo iyeii pong i. Kumata bet kuwete panga le bet ilongo betanga kiong nga, ngan dook mata ole angru kagaua lomu mulu.
15 — Se o seu irmão pecar contra você, vá e mostre-lhe o seu erro. Mas faça isso em particular, só entre vocês dois. Se essa pessoa ouvir o seu conselho, então você ganhou de volta o seu irmão.
16 Bong kumata bet kuwete panga le ilongo betanga kiong tiap nga, ngan kula kouo tool atu too ru mulu a timan yong, inbe kuye di kala pang ye, a bet nen ngan la tisu ong ye betanga yo bet angru kawetewete ye nga, dawa ben tina yo Rau ke Maro iwete nga.
16 Mas, se não ouvir, leve com você uma ou duas pessoas, para fazer o que mandam as
17 Ngan kumata le lono bet ilongo betanga kiang tiap nga, ngan kawete pang di tooltool yo tigaua ye bareme ke Yesu nga, ngan a man tilonong bet kaye tool tani kakarata betanga. Bong kumata le lono bet ilongo betanga kidi tooltool tina, ngan tiap lapau nga, ngan ole kakamata ben ye in tool gok yo lon galanga ye Maro tiap i, too ye in ben tool ke sodaningi pat.
17 Mas, se a pessoa que pecou não ouvir essas pessoas, então conte tudo à igreja. E, se ela não ouvir a igreja, trate-a como um pagão ou como um cobrador de impostos.
18 “Awete pang moolmool nen, soo so bet kugunkala ke tana i nga, ngan ole Maro igunkala ye malala ki. Inbe soo so bet kumalum ye ke tana i nga, ngan ole Maro imalum ye ke malala ki nen lapau.
18 — Eu afirmo a vocês que isto é verdade: o que vocês proibirem na terra será proibido no céu, e o que permitirem na terra será permitido no céu.
19 “Nga bet awete pang mulu nen. Kumata bet ang tooltool ru kagaua lomu le atu, inbe katoro Tamak yo inepe ye malala ki ete ni ye so sa nga, ngan ole iyeie so tani, in pang.
19 — E afirmo a vocês que isto também é verdade: todas as vezes que dois de vocês que estão na terra pedirem a mesma coisa em oração, isso será feito pelo meu Pai, que está no céu.
20 Ngan nanga, ye soo ni bet di tooltool ru too tol timan tigaua ye inbe tipootoo ek nga, ngan au i ole anepe ye di.”
20 Porque, onde dois ou três estão juntos em meu nome, eu estou ali com eles.
21 Motong la Pita iman pang ye Yesu man itoru nen, “Tool Mai, nga bet atorong. Ole agiri sennene ke ek yo bet iyei pau nga, le papi? Ole agiri sennene tina ngan le lo limi be ru, too?”
21 Então Pedro chegou perto de Jesus e perguntou: — Senhor, quantas vezes devo perdoar o meu irmão que peca contra mim? Sete vezes?
22 Motong la Yesu iwete panga nen, “Awete pong nen, kugiri sennene ki le lo limi be ru tiap, bong kugiri sennene ki le lo 77.
22 — Não! — respondeu Jesus. — Você não deve perdoar sete vezes, mas setenta e sete vezes.
23 “Ngan nen le dada yo Maro bet matan kala di tooltool ki ye i, in dawa ben tool yo iyei tool kuto mai pang tana mai atu le imot i. Ngan tool mai tani in lono bet iye di kapraingi ki tikarata betanga ye bun kootoonoo ki.
23 Porque o
24 Ye kene yo imadit ye karatanga betanga ye in nga, ngan iwete le tikaua tool atu yo ikap pat gol ben 10,000 a iyei bun panga i, in a iman pang ye.
24 Logo no começo trouxeram um que lhe devia milhões de moedas de prata.
25 Bong taukan pat yo bet iraua bun ki tani ye nga. Motong la tool kuto mai tani in iwete betanga medana pang di tooltool ki bet ole tikauu a tiyawari le ipa ye rimana le di natunu inbe so ki nga le imot, a bet di tooltool tiyimi di, ngan tikap pat tina a tiraua bun ki ye.
25 Mas o empregado não tinha dinheiro para pagar. Então, para pagar a dívida, o seu patrão, o rei, ordenou que fossem vendidos como escravos o empregado, a sua esposa e os seus filhos e que fosse vendido também tudo o que ele possuía.
26 “Bong kapraingi ki tani in ilongo betanga ki nen, le nga igun turunu du dama ke tool mai tani, inbe iwete a imangmang ye nen, ‘Alei, ken katem malmal pau be! Ole arau bun kiau le imot yo akap yong nga, ngan pong mulu.’
26 Mas o empregado se ajoelhou diante do patrão e pediu: “Tenha paciência comigo, e eu pagarei tudo ao senhor.”
27 Ngan nen le tool kuto mai ke kapraingi tani in lono panga, le iwete panga bet bun ki ngan irau be. Dookoot, sila ikino. Inbe imalum panga a ila.
27 — O patrão teve pena dele, perdoou a dívida e deixou que ele fosse embora.
28 “Bong ye kene yo kapraingi tani in ila ye in nga, ngan ikamata ene kapraingi atu yo ikap pat yo ene silba i, in 100 a iyei bun panga i. Le nga la iparama ene tani a ikisi gurini, inbe iwete le kon mede panga nen, ‘Oo, palbe be awete ngan kurau tarrai bun kiong yo kop yau nga.’
28 O empregado saiu e encontrou um dos seus companheiros de trabalho que lhe devia cem moedas de prata. Ele pegou esse companheiro pelo pescoço e começou a sacudi-lo, dizendo: “Pague o que me deve!”
29 “Bong kapraingi tani in ilongo betanga ke ene tani, le nga igun turunu du dama ki, inbe iwete a imangmang ye nen, ‘Alei, ken katem malmal pau be! Ole arau bun kiau le imot yo akap yong nga, ngan pong mulu.’
29 — Então o seu companheiro se ajoelhou e pediu: “Tenha paciência comigo, e eu lhe pagarei tudo.”
30 “Bong lono pang longono betanga ke ene tani, in tiap. Ngan nen le nga iwete bet titaru lo rumu dook tiap kidi talnga dikidiki lono a bet lo inepe nango, inbe irau bun ki le le imot.
30 — Mas ele não concordou. Pelo contrário, mandou pôr o outro na cadeia até que pagasse a dívida.
31 Ngan di kapraingi kapala tikamata dada tani yo pombe pang ye edi i, le lodi madoko mai san. Motong la tila la tiwete pang tool kuto mai kidi ye soo dada yo pombe a tikamata i.
31 Quando os outros empregados viram o que havia acontecido, ficaram revoltados e foram contar tudo ao patrão.
32 “Motong la tool kuto mai tani, in ikiui kapraingi ki tani man iwete panga nen, ‘Ai, ong i tool dook tiap sa! Mugu ngan kumangmang a kutang pau, le awete bet bun kiong ngan kurau be. Dookoot, sila ikino.
32 Aí o patrão chamou aquele empregado e disse: “Empregado miserável! Você me pediu, e por isso eu perdoei tudo o que você me devia.
33 Au i alele lok yong, e nga gelei a kutoo dada gaongo leu nen a kulele lom ye em kapraingi san ni tiap nga?’
33 Portanto, você deveria ter pena do seu companheiro, como eu tive pena de você.”
34 Ngan tina iyei nen nga, le tool kuto mai in katen malmal panga mai san le iwete bet titaru lo rumu dook tiap kidi talnga dikidiki lono a bet isolo urata masngana nango, inbe irau bun ki le le imot.”
34 — O patrão ficou com muita raiva e mandou o empregado para a cadeia a fim de ser castigado até que pagasse toda a dívida.
35 Yesu iwete betanga tina a imot, motong la iwete pang di galiunu nen, “Nga bet awete pang nen, kumata bet kalele lomu ye di diemu a kagiri sennene kidi yo tiyei pang, ngan tiap nga, ngan i dada ataleu tani yo bet Tamak yo inepe ye malala ki ete ni, in iyeii pang ang atu atu le imot, in naii.”
35 E Jesus terminou, dizendo:

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.