João 1

Rau Ke Maro (APR) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Kulkulunu yege, ye kene yo Maro itar so nga le imot a pompombe tiao nga, ngan Betanga inepe. Le Betanga tani in iye Maro tinepe, inbe ye taunu in Maro.
1 No princípio, aquele que é a Palavra já existia. A Palavra estava com Deus, e a Palavra era Deus.
2 Le ye kene tani in nga, ngan Betanga iye Maro tinepe.
2 Ele existia no princípio com Deus.
3 Ye in la dada ke so tina le imot yo Maro itar a pompombe nga. Le so sa yo pombe ye dada san mulu, ngan tiap.
3 Por meio dele Deus criou todas as coisas, e sem ele nada foi criado.
4 Inbe Betanga tani in nepongo dook mata ipa ye. Inbe nepongo dook mata tani, in la iyei ben sul a ilangarai di tooltool nga le imot i.
4 Aquele que é a Palavra possuía a vida, e sua vida trouxe luz a todos.
5 Ngan sul tani, in ilangaraia ni yo todo lono i, inbe todo in taukan gurana yo bet illosi nga.
5 A luz brilha na escuridão, e a escuridão nunca conseguiu apagá-la.
6 Kene atu in Maro iwanga tool atu a si pombe, in ene la Yowan i.
6 Deus enviou um homem chamado João
7 Ye in isi bet si iwetewete pang di tooltool ye sul tani, a bet nen ngan di tooltool nga le imot tilongo betanga ki ngan titara lodi medana panga.
7 para falar a respeito da luz, a fim de que, por meio de seu testemunho, todos cressem.
8 Yowan ye taunu in sul tani in tiap. Bong ye in isi nga, ngan bet si iwetewete pang di tooltool ye sul tani in leu.
8 Ele não era a luz, mas veio para falar da luz.
9 Ngan sul tani, in sul moolmool yo bet isi tana a bet si ilangarai di tooltool le imot i.
9 Aquele que é a verdadeira luz, que ilumina a todos, estava chegando ao mundo.
10 Le Betanga tani in si inepe la tana nga. Ye taun in dada ke so tina le imot yo Maro itar a pompombe nga, bong ngan le di tooltool ke tana i tikilala tiap.
10 Veio ao mundo que ele criou, mas o mundo não o reconheceu.
11 Ngan bet isi pang ye tana ki ye taunu, bong ngan di rara ki lodi ponana ye a bet tikauu, ngan tiap.
11 Veio a seu próprio povo, e eles o rejeitaram.
12 Bong di tooltool yo titara lodi medana panga a tikauu nga, ngan di la bet imalum pang di a tiyei ben Maro di natunu nga.
12 Mas, a todos que creram nele e o aceitaram, ele deu o direito de se tornarem filhos de Deus.
13 Ngan di tooltool tina yo bet tiyei ben Maro di natunu nga, ngan pombe ye rara ke di tamadi le tinadi, too ye tool ke tana i sa lono, too ye dada ke di kerenge, ngan tiap, bong ye Maro ye taunu lono ngan la iyei di le tiyei ben di natunu nga.
13 Estes não nasceram segundo a ordem natural, nem como resultado da paixão ou da vontade humana, mas nasceram de Deus.
14 Ngan Betanga tani in iportak le iyei ben tooltool a si amye amnepe. Ye in lono pam mai san a iyei dada dook mata pam, inbe itoo dada moolmool yo ke Maro nga. Inbe amkamata ben Tamana iyeie ene le ilo ete ke bet di tooltool tipayiti ye, yesoo ye in Natunu ataleu.
14 Assim, a Palavra se tornou ser humano, carne e osso, e habitou entre nós. Ele era cheio de graça e verdade. E vimos sua glória, a glória do Filho único do Pai.
15 Yowan iwetewete pang di tooltool ye, le tina koonoo le mai nen. Iyei ne, “Tool tani, in tool yo mugu ngan awete pang ye a ayei ne, ‘Tool atu yo bet itoo au a ipa mur a isi i, in ene mai san le illosau, yesoo ye kene yo tipasui au ye tiao nga, ngan ye in inepe mukot.’”
15 João deu testemunho dele quando disse em alta voz: “Este é aquele a quem eu me referia quando disse: ‘Alguém virá depois de mim, muito mais poderoso que eu, pois existia muito antes de mim’”.
16 Dada ki yo bet lono paidi mai san a iyei dada dook mata paidi ye nga, ngan ke bet imot tiap. Ngan nen le iyei urata dook mata paidi le ikenen leu nen a tala.
16 De sua plenitude todos nós recebemos graça sobre graça.
17 Moolmool, wer ke Maro ngan ipa ye Mose bene, bong dada yo bet Maro lono paidi mai san a iyei urata dook mata paidi nga, inbe dada dook mata moolmool yo ki nga, ngan ipa ye Yesu Kirisi.
17 Pois a lei foi dada por meio de Moisés, mas a graça e a verdade vieram por meio de Jesus Cristo.
18 Ngan idi nga tool sa ikamata toko Maro pitiap yege. Bong Maro Natunu ataleu yo iye tinepe i, in ye la ipitnaia Maro pang di tooltool a lodi galanga ye i.
18 Ninguém jamais viu a Deus, mas o Filho único, que mantém comunhão íntima com o Pai, o revelou.
19 Kene atu in di kuto maimai kidi Yuda yo tinepe Yerusalem nga, ngan tiwanga di tooltool ke paroranga so pang Maro, tiye di rara ke Liwi yo tiyei urata bareme mai ke sungunu lono ngan bet la titoro Yowan bet ye in sei.
19 Este foi o testemunho de João quando os líderes judeus enviaram de Jerusalém sacerdotes e levitas para lhe perguntar: “Quem é você?”.
20 Titoru, ngan le ipataukala tiap, bong iwete pobe pang di nen, “Au i Mesaia, tool yo Maro ipootoo bet si ikap di tooltool ki a ipamulu di ye so dook tiap yo bet igarung di i, in tiap.”
20 Ele respondeu com toda franqueza: “Eu não sou o Cristo”.
21 Motong la titoru mulu nen, “Ngan ong i sei? Ong i Maro koonoo yo Ilia i, too?”
21 “Então quem é você?”, perguntaram eles. “É Elias?” “Não”, respondeu ele. “É o Profeta por quem temos esperado?” “Não.”
22 Motong la titoru mulu a tiyei ne, “Ngan ong i sei? Am nga lomam bet kuwete ninong dook pam, a bet nen ngan la amwete pang di tooltool yo tiwangam a amman nga. Ngan ong taum i kuwetong ye sei?”
22 “Afinal, quem é você? Precisamos de uma resposta para aqueles que nos enviaram. O que você tem a dizer de si mesmo?”
23 Motong la Yowan iwete pang di ye betanga ke Maro koonoo Esai yo mukot ngan iwete nen,
23 João respondeu com as palavras do profeta Isaías: “Eu sou uma voz que clama no deserto: ‘Preparem o caminho para a vinda do Senhor!’”.
24 Motong la di tooltool pattu yo di Paresi tiwanga di nga, ngan timan
24 Então os fariseus que tinham sido enviados
25 le man titoro Yowan nen. Tiyei ne, “Ai, ngan ong i bet Kirisi tiap, inbe Ilia tiap, inbe Maro koonoo yo amtar matamam ye, in tiap nga, ngan nga gelei a le kurriu di tooltool nga?”
25 lhe perguntaram: “Se você não é o Cristo, nem Elias, nem o Profeta, que direito tem de batizar?”.
26 Motong la iraua betanga kidi nen, “Au i arriu di tooltool ye ran leu, bong tool atu yo dookoot man ikododo kataunu kiang i, in lomu galanga ye tiap.
26 João lhes disse: “Eu batizo com água, mas em seu meio há alguém que vocês não reconhecem.
27 Ye in tool tani yo bet itoo au a ipa mur a isi i. Inbe ye in ene mai san, le au i akamatau ben au i tool dook mata ke bet aloni ben poranga ki a aruku ooroo ye loningi ke kene tiap.”
27 Embora ele venha depois de mim, não sou digno de desamarrar as correias de sua sandália”.
28 Ngan so tina nga pombe ye malala yo ene Betani i, inbe malala tani in iken ke ran Yodan koonoo kapala ye ni yo ke ipa ye a ise i. Ngan ye ni tani in la Yowan irriu di tooltool ye i.
28 Esse encontro aconteceu em Betânia, um povoado a leste do rio Jordão, onde João estava batizando.
29 Tinepe le nga mongmongini ki, motong la Yowan ikamata Yesu ipa a iman pang ye, le nga iyei ne, “Ai, kakamata! Sipsip Natunu Ke Maro yo isi bet si imata a bet nen ngan igiri sennene kidi tooltool ke tana i, in la iman i!
29 No dia seguinte, João viu Jesus caminhando em sua direção e disse: “Vejam! É o Cordeiro de Deus, que tira o pecado do mundo!
30 Ye in tool tani yo mugu ngan awete pang ye, a ayei ne, ‘Tool atu yo bet itoo au a ipa mur a isi i, in ene mai san le illosau, yesoo ye kene yo tipasui au ye tiao nga, ngan ye in inepe mukot.’
30 Era a ele que eu me referia quando disse: ‘Um homem virá depois de mim, muito mais poderoso que eu, pois existia muito antes de mim’.
31 Moolmool, mugu ngan au tauk i lok galanga ye tiap. Bong ye punu yo dookoot ngan man arriu di tooltool ye ran in nga, ngan bet nen a nen ngan di tooltool ke Isrel lodi galanga ye.”
31 Eu não o conhecia, mas vim batizando com água para que ele fosse revelado a Israel”.
32 Motong la Yowan isudungu betanga ki mulu a iwete nen, “Akamata Maro Amunu Silene igege malala ke Maro a isi dawa ben man utu le si iwot ye.
32 Então João deu o seguinte testemunho: “Vi o Espírito Santo descer do céu na forma de uma pomba e permanecer sobre ele.
33 Ngan au i lok galanga ye tiap lapau, bong ngan tool yo iwangau bet si arriu di tooltool ye ran i, in iso talngak nen, ‘Kumata le bet kumata Amuk Silene isi le si iwot ye tool atu nga, ngan tool tani in la bet irriu di tooltool ye Amuk Silene i.’
33 Eu não sabia quem ele era, mas, quando Deus me enviou para batizar com água, disse-me: ‘Aquele sobre o qual você vir o Espírito descer e permanecer, esse é o que batizará com o Espírito Santo’.
34 Le akamata so tina yo nen ngan pombe pang ye, ngan la bet awete pang nen: Ye in Maro Natunu moolmool.”
34 Eu vi isso acontecer e, portanto, dou testemunho de que ele é o Filho de Deus”.
35 Tinepe a mongmongini ki, motong la Yowan iye di galiunu ru timulu a tila ye ni tani in mulu.
35 No dia seguinte, João estava novamente com dois de seus discípulos.
36 Inbe nga ikamata Yesu yo ipa a iman a ila nga, motong la iwete pang di nen, “Ai, kakamata! Sipsip Natunu ke Maro meneng, e ni!”
36 Quando viu Jesus passar, olhou para ele e declarou: “Vejam! É o Cordeiro de Deus!”.
37 Ngan ye kene yo Yowan di galiunu ru ngan tilongo tina yo iwete nen ye in nga, ngan yeru timadit a tila le la titoo Yesu.
37 Ao ouvirem isso, os dois discípulos de João seguiram Jesus.
38 Motong la Yesu bet iportak ngan ikamata di tina yo titoo nga, le nga itor di nen, “Ai, nga angru kasere soo so?”
38 Jesus olhou em volta e viu que o seguiam. “O que vocês querem?”, perguntou. Eles responderam: “Rabi (que significa ‘Mestre’), onde o senhor está hospedado?”.
39 Motong la Yesu iraua betanga kidi nen, “Angru kaman a tala la kakamata.” Ngan ye kene tani in ke idu le so ben ke matana pai la yeru tiye Yesu tila la tikamata ni tani yo inepe ye i, inbe tiye tinepe tinepe le du bong.
39 “Venham e vejam”, disse ele. Eram cerca de quatro horas da tarde quando o acompanharam até o lugar onde Jesus estava hospedado, e passaram o resto do dia com ele.
40 Ngan di tooltool ru tina yo tilongo betanga ke Yowan a le titoo Yesu nga, ngan atu in Antares yo Simon Pita taini i.
40 André, irmão de Simão Pedro, era um dos dois que ouviram o que João tinha dito e seguiram Jesus.
41 Ngan Antares tani in inepe, motong la igege Yesu inbe ila la isere toonoo Simon. Le nga isere a ipusye, motong la ikaua bingi panga nen, “Simon, am nga ampusye Mesaia.” (Ngan betanga yo “Mesaia” i, in punu ben “Kirisi.”)
41 André foi procurar seu irmão, Simão, e lhe disse: “Encontramos o Messias (isto é, o Cristo)”.
42 Motong la ikauu a tila pang ye Yesu nga.
42 Então André levou Simão para conhecer Jesus. Olhando para ele, Jesus disse: “Você é Simão, filho de João, mas será chamado Cefas (isto é, Pedro)”.
43 Tinepe a mongmongini ki, motong la Yesu lon kau urata bet ila pang Galili. Le nga ilo ngan ipusye Pilip, motong la iwete panga nen, “Ai, kuman a man kutoo au.”
43 No dia seguinte, Jesus decidiu ir à Galileia. Encontrou Filipe e lhe disse: “Siga-me”.
44 Ngan Pilip tani in iye Antares ye Pita ngan di ke malala yo ene Betsaida i.
44 Filipe era de Betsaida, cidade natal de André e Pedro.
45 Motong la Pilip ila bet la isere Nataniel ngan ipusye, le nga iwete panga nen, “Am nga ampusye tool tani yo mugu ngan Mose iwodo betanga ki lo ye Wer ke Maro i, inbe di Maro koonoo lapau tiwodo betanga ye i. Ye in Yesu ke Nasaret, inbe tamana la Yosep i.”
45 Filipe foi procurar Natanael e lhe disse: “Encontramos aquele sobre quem Moisés, na lei, e os profetas escreveram! Seu nome é Jesus de Nazaré, filho de José”.
46 Bong ngan Nataniel imadit tina le iwete panga nen, “Ona tiap! Ai, Nasaret la o ke bet so dook mata yo nen nga pombe ye i, too?”
46 “Nazaré!”, exclamou Natanael. “Pode vir alguma coisa boa de Nazaré?” “Venha e veja você mesmo”, respondeu Filipe.
47 Ngan ye kene tani in Yesu ikamata Nataniel yo ipa a iman nga, le nga iyei ne, “Kakamata, tool yo ipa a iman i, in tool moolmool ke Isrel. Inbe ye ni dada yo ke kaplungunu ngan sa iken ye, ngan tiap.”
47 Jesus viu Natanael se aproximar e disse: “Aí está um verdadeiro filho de Israel, um homem totalmente íntegro”.
48 Yesu iwete nen, le nga Nataniel itoru. Iyei ne, “Ai, ngan ong i lom galanga yau balai?”
48 “Como o senhor sabe a meu respeito?”, perguntou Natanael. Jesus respondeu: “Vi você sob a figueira antes que Filipe o chamasse”.
49 Motong la Nataniel iyei ne, “Pannoongoo, ong in Maro Natunu moolmool! Inbe ong in tool kuto mai yo bet matam kala tana kidi Isrel le imot i!”
49 Então Natanael exclamou: “Rabi, o senhor é o Filho de Deus, o Rei de Israel!”.
50 Motong la Yesu iwete panga nen, “Ngan ong in kutara lom medana pau nga, yesoo ye yo awete bet akamatong kunepe kai pik parmana nga, too? Awete pong nen, pang dama ni nga, ngan ole ayei urata maimai le illoso so yo dookoot kumata i.”
50 Jesus lhe perguntou: “Você crê nisso porque eu disse que o vi sob a figueira? Você verá coisas maiores que essa”.
51 Motong la Yesu iseke betanga ki a iwete pang di mulu nen, “Awete pang moolmool nen, pang dama ni nga, ngan ole kakamata malala ke Maro koon panganga, inbe ole kakamata di bangabangana ke Maro bet tipa a tilo be tisi ye Tool Moolmool ke Maro nga.”
51 E acrescentou: “Eu lhes digo a verdade: vocês verão o céu aberto e os anjos de Deus subindo e descendo sobre o Filho do Homem”.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.