Atos 9
Rau Ke Maro (APR) vs NTLH
1 Ye kene tani in Saolo isitoo betebetanga pang di tooltool yo tiyei Tool Mai di galiunu nga, bet ole iraumatamata di a timmata. Le nga ila pang ye tool kuto mai ke paroranga so pang Maro,
1 Enquanto isso, Saulo não parava de ameaçar de morte os seguidores do Senhor Jesus. Ele foi falar com o Grande Sacerdote
2 a la itoru bet iwodo rau pang di kuto maimai ke di rumu kidi Yuda ke gaongo yo tiken ye malala mai Damaskas nga. Le nga tool kuto mai tani in iwodo rau tina, motong la ikap pang Saolo. Ngan ye rau tina ngan betanga ki iwete nen, “Kumata le bet Saolo ipusye di tooltool tamoto too garup bet itoo Dada yo ke Yesu nga, ngan ole iparama di ben di tooltool talnga dikidiki nga, inbe ikap di a timan pang Yerusalem.”
2 e pediu cartas de apresentação para as sinagogas da cidade de Damasco. Com esses documentos Saulo poderia prender e levar para Jerusalém os seguidores do Caminho do Senhor que moravam ali, tanto os homens como as mulheres.
3 Motong la Saolo tani in imadit a igege Yerusalem, inbe ila pang Damaskas. Ngan ye kene yo ipa a ila potai pang Damaskas ye in nga, ngan le pattu leu inbe so ben sul lulngana ilolo ye malala ke Maro a isi pang ye, le si iwakaii.
3 Mas na estrada de Damasco, quando Saulo já estava perto daquela cidade, de repente, uma luz que vinha do céu brilhou em volta dele.
4 Motong la imol du tana, inbe ilongo tool atu kalngana iwete panga nen, “Saolo, Saolo, nga gelei a bet kugarungau nga?”|alt="Paul on ground" src="CN02023B.TIF" size="span" loc="Acts 9:4" copy="Cook" ref="9:4"
4 Ele caiu no chão e ouviu uma voz que dizia:
5 Saolo ilongo tool tani in kalngana iwete panga nen nga, motong la iyei ne, “Tool Mai, ngan in ong sei?”
5 — Quem é o senhor? — perguntou ele. A voz respondeu:
6 Le dookoot nga kumadit a kupa le la pombe ye malala mai. Ngan la bet ole tool atu iwete pong ye so yo bet kuyeii i.”
6 Mas levante-se, entre na cidade, e ali dirão a você o que deve fazer.
7 Di tooltool tina yo tiye Saolo tila nga, ngan tilongo tool kalngana yo iwetewete nga, bong tikamata toko tool sa kanono tiap, le sila tikodo bet koodi danganga leu.
7 Os homens que estavam viajando com Saulo ficaram parados sem poder dizer nada. Eles ouviram a voz, mas não viram ninguém.
8 Motong la Saolo imadit lo ikodo a bet matan rere, bong ngan matan todotodo le ke bet ikamata ni ye tiap. Motong la di tooltool ki yo iye di tipa nga, ngan titoko bene inbe tirara a tila le la pombe Damaskas nga.
8 Saulo se levantou do chão e abriu os olhos, mas não podia ver nada. Então eles o pegaram pela mão e o levaram para Damasco.
9 Ngan ila inepe Damaskas nga, ngan matana tina ngan todotodo go le inepe nen ye ke tol, inbe ikan so le iyin ran tiap lapau.
9 Ele ficou três dias sem poder ver e durante esses dias não comeu nem bebeu nada.
10 Ngan Yesu galiunu atu yo ene Annias i, in inepe la Damaskas ngo. Le nga ye mianga ki ngan ilongo Tool Mai bet ipootoo ene, inbe koonoo panga nen, “Annias.”
10 Em Damasco morava um seguidor de Jesus chamado Ananias. Ele teve uma visão, e nela apareceu o Senhor, chamando: Ele respondeu: — Aqui estou, Senhor!
11 Motong la Tool Mai tani in iwete panga nen, “Kumadit a kutoo dada yo tiwete ene ye Dada Dundunngana i a kula pang rumu ke Yuta. Ngan kupa le la pombe ye rumu ki nga, ngan kutor ye tool atu ke malala mai Tasas yo ene Saolo i. Dookoot nga ye la ipatarau a inepe ni.
11 E o Senhor lhe disse:
12 Ngan Saolo tani in ye mianga ki nga, ngan ikamata tool atu yo ene Annias i, in ye la bet iman a ilo ye rumu lono lo itara bene lo pono, a bet nen ngan ikamata ni mulu i.”
12 e teve uma visão. Nela apareceu um homem chamado Ananias, que entrou e pôs as mãos sobre ele a fim de que ele pudesse ver de novo.
13 Ngan Annias tani in Tool Mai iwete panga nen ye mianga, motong la iraua betanga ki nen, “Atoo, Tool Mai, di tooltool alunu kaiye la tiwete pau ye tool tani, inbe ye dada dook tiap ki matana matana yo iyei pang di tooltool kiong yo tinepe Yerusalem nga.
13 Ananias respondeu: — Senhor, muita gente tem me falado a respeito desse homem e de todas as maldades que ele fez em Jerusalém com os que creem no Senhor.
14 Inbe alongo betanga san mulu nen, bet di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro ngan timalum panga bet iman nanga, a bet nen ngan man iparama di tooltool le imot yo tisung inbe tipatarau ye em a tinepe ni nga.”
14 E agora ele veio aqui a Damasco com autorização dos chefes dos sacerdotes para prender todos os que te adoram.
15 Bong ngan Tool Mai iwete panga nen, “Tiap! Ole kula la kuyei so yo ben awete pong ye nga, yesoo tool tani ni apootoo bet iyei urata kiau, a bet nen ngan ikaua betanga kiau la iweteweta pang di tooltool yo tipa ye rara kidi Yuda tiap nga, ngan tiye di tooltool kuto maimai kidi yo matadi kala di nga, inbe pang di tooltool yo ke Isrel nga, ngan lapau.
15 Mas o Senhor disse a Ananias:
16 Inbe urata moonoo masngana alunu yo bet isolo ye au ek nga, ngan au tauk ole apitnai panga.”
16 Eu mesmo vou mostrar a Saulo tudo o que ele terá de sofrer por minha causa.
17 Tool Mai iwete panga nen, motong la Annias imadit a ila pang ye rumu yo Saolo tani in inepe ye, ngan le ipa so le ilo rumu lono lo ipusye. Motong la ipaloko bene lo Saolo pono, inbe iwete panga nen, “Ai, took Saolo! Tool Mai Yesu yo kaman dada ngan pombe pang yong i, in ye la iwangau a aman pang yong i, a bet nen ngan kumata ni mulu, inbe ole Maro Amunu Silene ipaponong.”
17 Então Ananias foi, entrou na casa de Judas, pôs as mãos sobre Saulo e disse: — Saulo, meu irmão, o Senhor que me mandou aqui é o mesmo Jesus que você viu na estrada de Damasco. Ele me mandou para que você veja de novo e fique cheio do Espírito Santo.
18 Annias tani in iwete pang Saolo nen a imot, le tina pattu leu inbe so ben soko kooloonoo nga igoolook ye Saolo matana a imol du tana, inbe ikamata ni mulu. Motong la imadit tina ngan le tirriuu ye ran,
18 No mesmo instante umas coisas parecidas com escamas caíram dos olhos de Saulo, e ele pôde ver de novo. Ele se levantou e foi batizado;
19 inbe ikan so a tinini gurana mulu nga.
19 depois ele comeu alguma coisa e ficou forte como antes. Saulo ficou alguns dias com os seguidores de Jesus em Damasco.
20 Motong la imadit tina ngan le ilo rumu kidi Yuda ke gaongo tina atu atu nga, ngan lono, lo ikodo dama kidi, inbe iwete pang di nen, “Yesu in Maro Natunu.”
20 E começou imediatamente a anunciar Jesus nas sinagogas , dizendo: — Jesus é o Filho de Deus.
21 Ngan Saolo tani in iwete nen, le di tooltool le imot yo tilongo betanga ki nga, ngan titakrai. Inbe tiyei ne, “Ona, ni tool tani yo igarung di tooltool ke Yerusalem yo tisung inbe tipatarau ye Yesu ene i, in nani, too? Ngan ye in iman ni nga, ngan bet man iparama di tooltool tina ben di talnga dikidiki nga, inbe ikap di a tila pang ye di tooltool maimai ke paroranga so pang Maro, too?”
21 Todos os que ouviam Saulo ficavam admirados e perguntavam: — Não é este o homem que em Jerusalém estava matando todos os seguidores de Jesus? Não foi ele que veio até aqui para prender e levar essa gente aos chefes dos sacerdotes?
22 Di ngan tiwete nen, bong ngan Maro ipamede Saolo le gurana ki ise le mai san. Ngan nen le iwete a ipagalanga di Yuda yo tinepe Damaskas ngan lodi dook nen, bet Yesu in Kirisi, tool tani yo Maro ipootoo bet si ikap di tooltool ki a ipamulu di i. Ngan nen le di Yuda yo tilongo betanga ke Saolo nga, ngan tisere betanga yo bet tiweta panga i.
22 Mas as mensagens de Saulo se tornavam cada vez mais poderosas. E as provas que ele apresentava de que Jesus era o Messias eram tão fortes, que os judeus que moravam em Damasco não sabiam o que dizer.
23 Tinepe le nga ke alunu iman a ila, motong la di Yuda tina tigaua a tiraua betanga bet ole tiraumata Saolo a imata.
23 Muitos dias depois, os judeus de Damasco se reuniram e resolveram matá-lo,
24 Bong ngan Saolo tani in ilongo betanga ben di Yuda tina, ngan tikodokala dada ke koongoo ke malala mai tani in ye ke le bong yo kanakana nga, a nen ngan bet tikamata ngan tiraumate le imata.
24 mas Saulo ficou sabendo do plano deles. Eles vigiavam os portões da cidade dia e noite para o matar.
25 Le nga Saolo di galiunu pattu, ngan bong, motong la tikauu a tilo ye koongoo mai yo tikauu le iwakaia malala mai i, in gimono atu. Motong la tiwete panga a iwur ye karei mai atu yo tikooi ye koro in lono, inbe tiwatu ye ooroo a tipadua ye koongoo gimono tani le idu ke diki ke malala mai tani in.
25 Mas certa noite os seguidores de Saulo o puseram dentro de um cesto e o desceram por uma abertura que havia na muralha da cidade.
26 Saolo idu ke diki, motong la ipa le lo pombe Yerusalem, le nga ikapge bet la iwetewete pang Yesu di galiunu a nen ngan iye di tigauagaua. Bong ngan di tooltool tina ngan titara lodi medana ye bet ye in iyei Yesu galiunu moolmool tiap, le nga titattadaii.
26 Saulo foi para Jerusalém e tentou juntar-se aos seguidores de Jesus. Porém todos tinham medo dele porque não acreditavam que ele também era seguidor de Jesus.
27 Motong la Banabas ikaua Saolo a yeru tila pang ye di aposol tina ke Yesu nga. Ngan tila, motong la Banabas tani in igasa pang di ye Saolo yo itoo dada a bet ila pang Damaskas nga, ngan le Tool Mai pombe pang ye, inbe iwetewete panga. Inbe igasa pang di aposol tina ye Saolo yo itattadai di tooltool tiap, bong iwetewete le koon mede a iraia bingi dook mata ye Yesu ene pang di tooltool ke Damaskas nga.
27 Então Barnabé veio ajudá-lo e o apresentou aos apóstolos . E lhes contou como Saulo tinha visto o Senhor no caminho e como o Senhor havia falado com ele. Barnabé também contou como, em Damasco, Saulo, pelo poder do nome de Jesus, havia anunciado corajosamente o evangelho .
28 Ngan nen le Saolo tani in sila iye di aposol tinepe Yerusalem, inbe iye di tigauagaua dook mata. Inbe ye in itattadai tiap, bong ipa bet iwetewete le koon mede a iraia bingi dook mata ke Tool Mai ene pang di tooltool.
28 Depois disso Saulo ficou com eles, andando por toda parte em Jerusalém; e, pelo poder do nome do Senhor, ele anunciava corajosamente o evangelho.
29 Inbe ila ye di Yuda yo tilongo di Girik koodi nga, ngan la iye di tiwetewete a tiparsu ye betebetanga lapau. Bong ngan le di tooltool tina ngan tikapge bet tisere dada yo bet tiraumate ye a imata i.
29 Ele também conversava e discutia com os judeus que tinham sido criados fora da terra de Israel, mas eles procuravam um jeito de matá-lo.
30 Le nga ye kene yo Saolo tani in di diene tilongo betanga yo tikapge bet tirauu nga, motong la tikauu a tiye tidu malala mai Sisaria du titaru, a bet nen ngan idu pang malala mai Tasas.
30 Quando os irmãos souberam disso, levaram Saulo até a cidade de Cesareia e depois o mandaram para a cidade de Tarso.
31 Ngan nen le di tooltool yo tigaua ye bareme ke Yesu a tinepe ye tana mai Yudia le Galili inbe Samaria nga, ngan di le imot tinepe ye lo silene dook mata. Le tool sa yo bet igarung di mulu, nga tiap, inbe Maro Amunu Silene ipamede di, le titoo dada dook mata yo ke bet tinepe la Tool Mai parmana nga. Inbe Maro Amunu Silene iyei di tooltool kapala mulu a titara lodi medana le se tiye di tigaua le kinkatingi kidi ilo pang ete.
31 Em toda a região da Judeia, Galileia e Samaria, a Igreja estava em paz. Ela ficava cada vez mais forte, crescia em número de pessoas com a ajuda do Espírito Santo e mostrava grande respeito pelo Senhor Jesus.
32 Pita ipa ye ni mai i le imot ye tana mai tani in, le nga kene atu in ipa le du pombe ye malala mai yo ene Lida i. Ngan idu bet du matan so di tooltool ke Maro yo tinepe ye malala mai tani in nga.
32 Pedro viajava por toda parte. Um dia foi visitar o povo de Deus que morava na cidade de Lida.
33 Ngan le ikamata tool atu yo ene Aingas i. Ye in kene ikap rama le ke bet ipa tiap, bong ipas le iken moi pono ki leu ye rai limi be tol oo.
33 Encontrou ali um homem chamado Eneias, que era paralítico e fazia oito anos que não saía da cama.
34 Pita ikamata, motong la iwete panga nen, “Aingas, dookoot nga ole Yesu Kirisi ikaratong le tinim dook mata mulu. Le kumadit a kuloyo moi kiong i.” Ngan Pita iwete nen, le tina pattu leu inbe Aingas tani in imadit.
34 Pedro lhe disse: — Eneias, Jesus Cristo já curou você. Levante-se e arrume a sua cama. Na mesma hora Eneias se levantou.
35 Ngan yeiso bet di tooltool yo tinepe ye malala Lida le Saron nga, ngan tikamata Aingas yo tinini gurana mulu a ipa nga, ngan le di alunu kaiye la tiportak lodi mulu, inbe titara lodi medana pang Tool Mai nga.
35 Então todos os moradores da cidade de Lida e da região de Sarom viram isso e se converteram ao Senhor.
36 Garup atu yo iyei Yesu galiunu koot a inepe ye malala mai Yopa i, in ene la Tabita i. (Ngan Tabita tani in bet taportaka ene ye di Girik koodi, ngan ole taweta ye Dokas). Ye in kanakana ngan iyei dada dook mata, inbe ilon di tooltool yo ballingadi tiap nga.
36 Na cidade de Jope havia uma seguidora de Jesus chamada Tabita. (Este nome em grego é Dorcas .) Ela usava todo o seu tempo fazendo o bem e ajudando os pobres.
37 Motong la ye kene tani yo Pita inepe Lida ye in nga, ngan matamatenge mai ikaua Tabita tani le nga imata. Motong la tirriui bobono, inbe tikauu lo titaru a iken ye rumu sokalana atu yo iken ke ete i.
37 Naqueles dias Dorcas ficou doente e morreu. Lavaram o corpo dela e depois o puseram num quarto do andar de cima.
38 Ngan malala Lida tani, in iken potai pang ye malala Yopa lapau, le nga Yesu di galiunu tina tilongo betanga ben Pita la man inepe Lida i. Motong la tiwanga di tooltool ru bet la tiwete pang Pita a tipagaigaii nen, “Tool mai, kunam be, bong kupa tarrai a kuman pang yam ngan.”
38 Jope ficava perto de Lida. Quando os seguidores de Jesus em Jope souberam que Pedro estava em Lida, enviaram dois homens para levar-lhe o seguinte recado: — Por favor, venha depressa até Jope!
39 Ngan Pita ilongo yo tiwete nen nga, le nga imadit tina le iye di timulu a tila. Tila pombe, ngan tikauu a tipa so le tilo ye rumu lono ke ete yo garup tani in bobono iken ye i. Motong la di garup tap nga, ngan di le imot timan tikodo le tigaliui Pita a titang, inbe tipitnai sousoungu mooloo mooloo ipa ye sousoungu matolene kapala yo Dokas tani, in isai a ikap pang di ye kene yo iye di tinepe ye in nga, ngan pang Pita bet ikamata.
39 Então Pedro se aprontou e foi com eles. Quando chegou lá, eles o levaram para o quarto de cima. Todas as viúvas ficaram em volta dele, chorando e mostrando os vestidos e as outras roupas que Dorcas havia feito quando ainda vivia.
40 Motong la Pita inganga di tooltool tina yo tinepe rumu lono ngan le imot a tidu tana. Motong la igun turunu, inbe ipatarau. Motong la iportak le matana pang ye garup tani in bobono, inbe iyei ne, “Tabita, kumadit!” Le nga Tabita tani, in bet matan rere ngan ikamata Pita, motong la imadit le se iwur.
40 Então Pedro mandou que todos saíssem do quarto e em seguida se ajoelhou e orou. Depois virou-se para o corpo de Dorcas e disse: — Tabita, levante-se! Ela abriu os olhos e, quando viu Pedro, sentou-se.
41 Le nga Pita itoko bene, inbe ipamaditi le lo ikodo. Motong la Pita koonoo pang di tooltool yo titara lodi medana pang Yesu nga, ngan tiye di garup tap tina ngan bet se ipitnaia Tabita tani in pang di ye yo imagur mulu nga.
41 Pedro pegou-a pela mão e ajudou-a a ficar de pé. Em seguida chamou toda a gente da igreja, inclusive as viúvas, e a entregou a eles viva.
42 Ngan mos tani yo Pita iyeii i, in bingi ki idada le di tooltool le imot yo ke malala mai Yopa nga, ngan tilonga. Ngan nen le di tooltool alunu kaiye la titara lodi medana pang Tool Mai nga.
42 As notícias a respeito disso se espalharam por toda a cidade de Jope, e muitos creram no Senhor.
43 Motong la Pita in sila inepe nango la Yopa ngo ye ke alunu. Ngan le iye tool atu yo ene Simon in yeru tinepe. Ngan tool tani in urata ki ke bet ikap asara kulini a bet iyei so kapala ye.
43 E Pedro ficou lá muitos dias, na casa de um curtidor de couros chamado Simão.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.