Hebreus 11
Kije Manido Odikido8in: Ocki Mazinaigan (ALQALGNT) vs NVT
1 Apitc a8iag teb8eta8adjin Kije Manidon, ketcinamendam kidji odisigodjin ini kegonan ka pitodjin, acitc ketcinamendam e tag8anigin ini kegonan ega ka 8abadagin.
1 A fé mostra a realidade daquilo que esperamos; ela nos dá convicção de coisas que não vemos.
2 Kikitci anicinabeminabanig 8eckadj ka pimadizi8agobanen oteb8eta8a8abanin Kije Manidon, acitc ii odji ogi kitci min8endamia8abanin.
2 Pela fé, pessoas em tempos passados obtiveram aprovação.
3 Kiteb8eta8anan Kije Manido, acitc dac ii odji kinisidotananan egi motci anim8edj kidji kijendag akini. Kegonan dac ega ka 8abadamakonin, mi iima ka odji kijendjigadegin kegonan ka 8abadamakonin.
3 Pela fé, entendemos que todo o universo foi formado pela palavra de Deus; assim, o que se vê originou-se daquilo que não se vê.
4 8eckadj ako, aa a8iag Abel ka ijinikazogobanen ogi teb8eta8an Kije Manidon, acitc ii odji, na8adj ki min8acini opagidinige8in kagi minadjin Kije Manidon apitc8in oseezan Kaen (Caïn) opagidinige8ini. Oteb8etamo8in dac odji, Kije Manidon ki ikido8an e k8aiakozidj acitc ogi odapinamini opagidinige8in. Aja 8eckadj ka nibodj Abel, anic egi teb8eta8adjin Kije Manidon, mi maia pejig8an kegoni taji 8idamago8akoban nogom epitendag8anig.
4 Pela fé, Abel apresentou a Deus um sacrifício superior ao de Caim. Com isso, mostrou que era um homem justo, e Deus aprovou suas ofertas. Embora há muito esteja morto, ainda fala por meio de seu exemplo.
5 Enok (Hénok) ke8in ogi teb8eta8an Kije Manidon. Ogi iji8inigon dac 8ak8ig, ega mamakadj egi nibodj. Ka8in dac odji mika8agani8isi, osa mega Kije Manido aja ogi odji madji8inabanin 8ak8ig. Mazinadeni dac ii Kije Manido Omazinaiganikag:
5 Pela fé, Enoque foi levado para o céu sem ver a morte; “ele desapareceu porque Deus o levou para junto de si”. Porque, antes de ser levado, ele era conhecido por agradar a Deus.
6 Ka8in dac a8iag ogagi min8endamiasin Kije Manidon kicpin ega teb8eta8adjin. Kicpin mega a8iag 8i nazika8adjin Kije Manidon, panima ki teb8etag e tendjin acitc e ca8enimandjin ini8e ka nanada 8abamigodjin.
6 Sem fé é impossível agradar a Deus. Quem deseja se aproximar de Deus deve crer que ele existe e que recompensa aqueles que o buscam.
7 No8a (Noé) ogi teb8eta8an Kije Manidon apitc ka 8idamagodjin kidji nikibinig akini, ega maci 8ikad kagi 8abadamogobanen. Oteb8etamo8in dac odji, ogi ndota8an Kije Manidon, acitc ogi ojiton kitci tcimani kidji pimadjiadjin 8in eji pejigode8izidj. Iidi dac eji teb8etag, ki 8abadai8e adi epitci madjideenigobanen kakina kodagian a8iagon ka tajikenigobanen akikag ii apitc, acitc ogi k8aiak8abamigon Kije Manidon.
7 Pela fé, Noé construiu uma grande embarcação para salvar sua família do dilúvio. Ele obedeceu a Deus, que o advertiu a respeito de coisas que nunca haviam acontecido. Pela fé, condenou o resto do mundo e recebeu a justiça que vem por meio da fé.
8 Abanaam (Abraham) ogi teb8eta8an Kije Manidon. Ii dac odji, ogi ndota8an apitc kagi nd8e8emigodjin kidji nagadag odaki, acitc kidji ijadj kodag akini kagi igodjin kidji minigodjin kidji gi tibendag. Ki madja dac, ega e kikendag adi maia ke ijadj.
8 Pela fé, Abraão obedeceu quando foi chamado para ir à outra terra que ele receberia como herança. Ele partiu sem saber para onde ia.
9 Oteb8etamo8in odji, ki a8i tajike akikag kagi igopanin kidji minigodjin. Pi8ide8iban iima, acitc kabeciban. Og8izisan Aisikan (Isaac) acitc ojisan Tcekapan (Jacob), ke8ina8a kabecibanig. Ke8ina8a ogi igo8an Kije Manidon kidji minigo8adjin ii akini.
9 E, mesmo quando chegou à terra que lhe havia sido prometida, viveu ali pela fé, pois era como estrangeiro, morando em tendas. Assim também fizeram Isaque e Jacó, que herdaram a mesma promessa.
10 Mi iidi ka todag Abanaam, osa mega opitonaban kidji odisigodj e kitci sogakisinig odenani, Kije Manidon egi ojitondjin acitc egi onendamindjin adi ke ijinag8anig.
10 Abraão esperava confiantemente pela cidade de alicerces eternos, planejada e construída por Deus.
11 Sara, Abanaam okokomiman, ke8in oteb8eta8abanin Kije Manidon. Kitci ozami keteadizibanig 8in acitc ocomisiman kidji gi odabinodjijimi8apan. Misa8adj dac kitci ketcinamendamoban kidji todamindjin Kije Manidon adi ka ikidondjin kidji todamindjin, acitc dac oteb8etamo8in odji, ki ani kigicka8aso.
11 Pela fé, até mesmo Sara, embora estéril e idosa, pôde ter um filho. Ela creu que Deus era fiel para cumprir sua promessa.
12 Midac iidi ki ani kitci mane8an e odaiagizindjin a8iagon Abanaamikag, misa8adj e kitci keteadizipan, acitc aja e peconag8anigiban kidji nibodj. Tabickotc ka apitci mane8adj 8anagocag 8ak8ig, acitc tabickotc ka apitci manea8agag nega8 tcigagam ega ka kackitcigadeg kidji agadjigadeg, mi maia pejig8an ka apitci manendjin a8iagon 8inikag e odaiagizindjin.
12 E, assim, uma nação inteira veio desse homem velho e sem vigor, uma nação numerosa como as estrelas do céu e incontável como a areia da praia.
13 Kakina igi a8iagog ka mikomagid8a ogi teb8eta8a8an Kije Manidon meg8adj ka pimadizi8adj, pinici kidji nibo8adj. Ka8in dac ododji odisigosina8an ini kegonan kagi ikidonigobanen Kije Manidon kidji migi8endjin. 8asag eta ododji 8abadana8agobanin ini kegonan, acitc kitci min8endamobanig ii odji. Meg8adj dac e pimadizi8apan, ki ikido8ag: “Mi maia tabickotc ka pi8ide8iak ooma 8akidakamig ejinagoziak, kitci 8enibik eta e tajikeiak ooma,” ki ikido8ag.
13 Todos eles morreram na fé e, embora não tenham recebido todas as coisas que lhes foram prometidas, as avistaram de longe e de bom grado as aceitaram. Reconheceram que eram estrangeiros e peregrinos neste mundo.
14 Apitc a8iagog iidi ikido8adj, kitci paietenag8ani e nanada 8abadamadizo8adj akini ke iji tajike8adj.
14 Evidentemente, quem fala desse modo espera ter sua própria pátria.
15 Ka8in omamik8endasina8aban akini ka odose8adj. Kicpin mega midadendamo8apan egi nagadamo8adj, kitci ag8aiadj kadagi apitcibanig kidji gi koki ki8e8adj.
15 Se quisessem, poderiam ter voltado à terra de onde saíram,
16 Ka8in dac 8in iidi ka iji nda8endamo8apan. Onada8endana8aban na8adj e min8acinig akini apitc8in ii8eni kagi nagadamo8adj, onada8endana8aban ii akini ke aiamo8adj 8ak8ig. Ka8in dac odagadjimasi8a8an igi a8iagog Kije Manidon apitc ka ijinikana8adjin “Nikije Manidominan!” Ogi ojitamago8an mega odenani ke iji tajike8adj.
16 mas buscavam uma pátria superior, um lar celestial. Por isso Deus não se envergonha de ser chamado o Deus deles, pois lhes preparou uma cidade.
17 Mamidonenimadan kiabadj Abanaam (Abraham). Oteb8etamo8in odji, ick8atagoban 8a8adj kidji pagidenimadjin og8izisan Aisikan (Isaac). Kije Manido o8i nda kikenimabanin ke apitci ndotagodjin Abanaaman, acitc mi 8edji ki k8ag8edjimadjin kidji pagidinigetamagodjin ka motci pejigondjin og8izisan. Ick8ataban dac Abanaam kidji todag adi eji k8ag8edjimigodjin, misa8adj egi igopanin kidji ca8enimigodjin,
17 Pela fé, Abraão, ao ser posto à prova, ofereceu Isaque como sacrifício. Abraão, que havia recebido as promessas, estava disposto a sacrificar seu único filho,
18 e ikidondjin:
18 embora Deus lhe tivesse dito: “Isaque é o filho de quem depende sua descendência”.
19 Abanaam mega ogi iji teb8etan 8a8adj kidji kackitondjin Kije Manidon kidji abidjibaandjin a8ian egi nibondjin. Acitc dac mi maia tabickotc kagi koki odisigogobanen Aisikan nibo8inikag egi odosendjin ka apitendag8anig.
19 Concluiu que, se Isaque morresse, Deus tinha poder para trazê-lo de volta à vida. E, em certo sentido, recebeu seu filho de volta dos mortos.
20 Aisik ogi teb8eta8an Kije Manidon, acitc dac ii odji, ogi aiamit8anan og8izisan Tcekapan (Jacob) acitc Isa8an (Esaü), e pagosenimadjin Kije Manidon kidji ca8enimandjin kidji gi minosendjin.
20 Pela fé, Isaque prometeu bênçãos para o futuro de seus filhos, Jacó e Esaú.
21 Tcekap ogi teb8eta8an Kije Manidon, acitc dac ii odji, apitc ka ani pec8abadag kidji nibodj, ogi aiamit8anan nijin ojisan, mi ini midjinijin Josepan (Joseph) og8izisini. Ogi icpeniman dac Kije Manidon, meg8adj e taji apadjidj osakaonikag.
21 Pela fé, Jacó, prestes a morrer, abençoou cada um dos filhos de José e se curvou para adorar, apoiado em seu cajado.
22 Josep ogi teb8eta8an Kije Manidon, acitc dac ii odji, ab8amaci nibodj ogi mikodan apitc ke nagadamindjin Idjip (Égypte) akini Israel a8iagon, acitc ki ikido adi ke todjigadenig o8ia8 apitc madjandjin.
22 Pela fé, José, no fim da vida, declarou com toda a confiança que os israelitas deixariam o Egito e deu ordens para que cuidassem de seus ossos.
23 Mois onigiigon ogi teb8eta8a8an Kije Manidon, acitc ii odji, ogi kana8an og8izisi8an nisokizis inigik ka ick8a nta8igindjin, ega kidji nisagani8indjin. O8abama8abanin mega e kitci minonagozindjin otcidjicimi8an, acitc ka8in okotasina8aban kidji ega todamo8adj adi kagi iji inakonigenipanin kitci ogiman kidji nisagani8indjin kakina tcidjici ockina8esan.
23 Pela fé, os pais de Moisés o esconderam por três meses tão logo ele nasceu, pois viram que a criança era linda e não tiveram medo de desobedecer ao decreto do rei.
24 Mois ogi teb8eta8an Kije Manidon, acitc ii odji, apitc ka ick8a obigidj, ka8in onada8endasinaban kidji mikomagani8idj e ikidonani8anig: “Idjip ogima odanisan, mi ini og8izisini.”
24 Pela fé, Moisés, já adulto, recusou ser chamado filho da filha do faraó,
25 Tiegodj, ogi onendan kidji manenimagani8idj kigi Kije Manidon odanicinabemini, apitc8in 8enibik eta kidji paba min8endjigedj e nta patadidj.
25 preferindo ser maltratado junto com o povo de Deus a aproveitar os prazeres transitórios do pecado.
26 Odinendanaban na8adj kidji apitendag8anig kidji mamanazomagani8idj ini8eni8an odji kagi ikidondjin Kije Manidon kidji pidjinija8andjin, apitc8in kidji aiagin kakina 8anadizi8inan Idjip akikag. Okikendanaban kidji ca8enimagani8idj adi kagi iji kackitamadizodj.
26 Considerou melhor sofrer por causa do Cristo do que possuir os tesouros do Egito, pois tinha em vista sua grande recompensa.
27 Oteb8etamo8in dac odji 8edji ki nagadag Mois Idjip akini, ega e kotadjidj, misa8adj e kitci kiji8azindjin kitci ogiman. Sogigaba8iban oteb8etamo8inikag, mi maia pejig8an ki 8abamapanin Kije Manidon, ega 8ikad a8ian kagi 8abamandjin.
27 Pela fé, saiu do Egito sem medo da ira do rei e prosseguiu sem vacilar, como quem vê aquele que é invisível.
28 Oteb8etamo8in odji, Mois ogi inan Israel a8iagon adi ke ijitondjin ii magocani, “Pak” ka pi ani ijinikadenigobanen. Ii kijigoni mega, aa ajeni ka pi nisadjin kakina nitam kagi nta8iginipanin abinodjijan pepejigodena mizi8e Idjip akikag, ka8in ododji pamenimasi8an Israel a8iagon odabinodjijimini, mi 8edji iidi ki ijinikadenigobanen. Ii dac apitc, ab8amaci tag8icig aa ajeni, Mois ogi inan Israel a8iagon kidji sis8ebiginadamindjin ick8ademini omigi8ami8akag, a8esizan omisk8ini e abadjitondjin. Apitc dac ajeni ka 8abadag ii misk8ini ick8ademikag, ka8in ododji nisasi8an Israel a8iagon odabinodjijimini nitam kagi nta8iginipanin.
28 Pela fé, ordenou que o povo de Israel celebrasse a Páscoa e aspergisse com sangue os batentes das portas, para que o anjo da morte não matasse seus filhos mais velhos.
29 Israel a8iagog ogi teb8eta8a8an Kije Manidon, acitc dac ii odji, ki pimose8ag ka iji peg8akamiganig kidji ajo8agame8adj kitcigamini, “Misko kitcigami” ka ijinikadenig. Apitc dac Idjip cimaganicag kagi k8ag8e nosone8a8adjin ini Israel a8iagon, ogi ag8anickagona8a nibini acitc ki nisaba8e8ag.
29 Pela fé, o povo de Israel atravessou o mar Vermelho, como se estivesse em terra seca. Quando os egípcios tentaram segui-los, morreram todos afogados.
30 Oteb8etamo8ini8a dac odji, Israel a8iagog ki taji kijibacka8ag Jeriko (Jéricho) odenani meg8adj nij8asokajik inigik, midac ki odji ka8iseni8an odena 8akaak8aiganan.
30 Pela fé, o povo marchou ao redor de Jericó durante sete dias, e suas muralhas caíram.
31 Pejig ik8e ka tajikegobanen iima Jeriko odenakag, Raab (Rahab) ijinikazogoban, ke8in ogi teb8eta8agoban Kije Manidon, misa8adj egi paba 8izig8amapanin mane naben. Oteb8etamo8in dac odji, ogi 8idjian ini nijin Israel naben ka pi kimodji nagadizindjin ododenamikag. Ka8in dac odji nisagani8isi aa ik8e apitc ka nisimagani8indjin kakina a8iagon iima ka tajikendjin ega ka ndota8andjin Kije Manidon.
31 Pela fé, a prostituta Raabe não foi morta com os habitantes de sua cidade que se recusaram a obedecer, pois ela acolheu em paz os espiões.
32 Adi dac kiabadj ke ikido8aban? Ka8in nigadapitcisi kidji mikomag8a Jedion (Gédéon), Barak, Samson, Jepita (Jefté), David, Samian (Samuel), acitc niganadjimo8innig.
32 Quanto mais preciso dizer? Levaria muito tempo para falar sobre a fé que Gideão, Baraque, Sansão, Jefté, Davi, Samuel e os profetas tiveram.
33 Kakina ogi teb8eta8a8an Kije Manidon. Ii dac odji, ogi a8i migana8an a8iagon kodagian akikag acitc ogi cagodjia8an. K8aiak ki ogima8i8ag. Ogi 8idokago8an Kije Manidon, adi kagi igo8adjin. Ogi kackia8an ega kidji mag8amigo8adjin micibijin.
33 Pela fé, eles conquistaram reinos, governaram com justiça e receberam promessas. Fecharam a boca de leões,
34 Ogi ata8eana8an ickoden ka kitci sogakonenigin. Ogi kackitona8a kidji ojimo8adj ega kidji pajiba8agani8i8adj. Ki cagozi8ag, midac ka iji ani macka8izi8adj. Meg8adj ka iji migadinani8anig e te8adj, ki kitci sogidee8ag, acitc ogi cagodjia8an pakan akin cimaganican.
34 apagaram chamas de fogo e escaparam de morrer pela espada. Sua fraqueza foi transformada em força. Tornaram-se poderosos na batalha e fizeram fugir exércitos inteiros.
35 Ik8e8ag acitc ogi teb8eta8a8an Kije Manidon. Ii dac odji, ogi koki 8idji8a8an otcina8emagani8an kagi abidjibandjin nibo8inikag.
35 Mulheres receberam de volta seus queridos que haviam morrido. Outros, porém, foram torturados, recusando-se a ser libertos, e depositaram sua esperança na ressurreição para uma vida melhor.
36 Nandam dac kodagiag ki mamanazomagani8ibanig acitc ki papajacte8agani8ibanig. Nandam dac ki mag8apinagani8ibanig pi8abiko sagapizoneabini e abadanig, acitc kibaodimigi8amikag ki iji8ebinagani8i8ag.
36 Alguns foram alvo de zombaria e açoites, e outros, acorrentados em prisões.
37 Nandam dac a8iagog ki abida8agani8i8ag e pabim8asinaagani8i8adj. Nandam dac a8iagog abita ki iji kickij8agani8i8ag e nisagani8i8adj. Nandam dac a8iagog ki pajiba8agani8i8ag. Nandam dac ki kitci nanekadjiagani8i8ag acitc ki kitci madji toda8agani8i8ag. Kakina kegoni nodesebanig, acitc anodjigotc iji paba tajikebanig, mi eta mantcenici 8aianan acitc minago mantcenici 8aianan tebanin kidji ijio8adj.
37 Alguns morreram apedrejados, outros foram serrados ao meio, e outros ainda, mortos à espada. Alguns andavam vestidos com peles de ovelhas e cabras, necessitados, afligidos e maltratados.
38 Kakinagotc anodjigotc paba aijabanig, pig8adakamigokag acitc pik8adinakag. 8ibabikiniganikag iji nibabanig acitc ka iji pagonekamiganig. Ozam minodeebanig igi a8iagog ooma akikag kidji iji tibendagozi8apan.
38 Este mundo não era digno deles. Vagaram por desertos e montes, escondendo-se em cavernas e buracos na terra.
39 Kakina igi a8iagog ogi teb8eta8a8an Kije Manidon, acitc ii odji ogi kitci min8endamia8an. Ka8in dac misa8adj pejig ii e taci8adj ododji odisigosin kagi ikidonipanin Kije Manidon kidji migi8endjin.
39 Todos eles obtiveram aprovação por causa de sua fé; no entanto, nenhum deles recebeu tudo que havia sido prometido.
40 Ki onendamoban mega Kije Manido kidji minigo8ak kakina ka taciak kegoni na8adj e kitci min8acinig. Oga paiekideean dac ini a8iagon, apitc paiekideeigo8ak kekina8it.
40 Pois Deus tinha algo melhor preparado para nós, de modo que, sem nós, eles não chegassem à perfeição.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.