Lucas 14

Angal Heneng mbuk Ngaoran Angal Bib Hobau Sao ngo wi o (AKH) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Ngo tomb Nju semon hor boroklme bao o pindib paesaol, bao ngon Njises obu Peresi semon maomb bo haraoklao aol menden anda bor ne nokl pisesa. Ngo tomb mbini Peresi tenaol mendborom mbinin manom nao bibi ke wiyao ub Njisesom khorob menjao bib ko hondo hasmisa.
1 Certo sábado, Jesus foi comer na casa de um líder fariseu, onde o observavam atentamente.
2 Ngub bismi tomb aol sen hae obun toklo bombo tibae mend Njises obu birisao teb sol obo hasaol hindisesa.
2 Estava ali um homem com o corpo muito inchado.
3 Ngub obo hasaol Njisesom aol ngo hondobur, obum Nju semon man buwaloklme aol baeben di Peresi aol mendbor ni ngol birismil, Njisesom mbini hambun bor ne mubur kakl, Naon manom nao bibaebe ke wiyao nda o, naom hor boroklme bao* on tenaol sen ha uklemi o ebe mao saklmao be? inj kisesa.
3 Jesus perguntou aos fariseus e aos especialistas da lei: “A lei permite ou não curar no sábado?”.
4 Ngub kisao o mbinim e beb nao ke nimil was tismil, obum aol sen hae nda kil men mubur ebe mao sabur pu kisesa.
4 Eles nada responderam, e Jesus tocou no homem enfermo, o curou e o mandou embora.
5 Ngub bubur Njisesom mbini bor kakl, Ini aol ngo hayem haklon mondom inin nas kang hesa inin some kawao kabon mend hor boroklme bao on har sowal bor kundukl dombabur hondaklao tomb, inim penar bu ora nao men muklemi be? kisesa.
5 Depois, perguntou a eles: “Qual de vocês, se seu filho ou seu boi cair num buraco, não se apressará em tirá-lo de lá, mesmo que seja sábado?”.
6 Ngub kisaol mbinim angal ngon ko san lukl buwaesmisa.
6 Mais uma vez, não puderam responder.
7 Ngo tomb Njises obum hindisaol aol ngo ne nokl ibismi baeben hambunom pand tukunol was mu pa birismisa. Ngub bismil hondobur mbini bor angal mar bombor mend kao kalobur kakl, kisesa.
7 Quando Jesus observou que os convidados para o jantar procuravam ocupar os lugares de honra à mesa, deu-lhes este conselho:
8 Aol mondom obun wane aol pen ko ne aondao mend haorubur nje bor ne ngo nokl ib kila sin, njem panda tukunol nao mu pa biribi. Njem ngub bae sin ne haoraoklao aol ngom aol aondao ora nje di men mbae mend ne ngo nokl ib laol, obum njen imbi men mbaklao kisesa.
8 “Quando você for convidado para um banquete de casamento, não ocupe o lugar de honra. E se chegar algum convidado mais importante que você?
9 Ngub kobur kakl, Ne haoraoklao aol ngom aol imbi wi aondao nda hesa ibi ne nokl ubuklub laol poklebi tomb, nje panda tukun ebe ora ndal buruklesil, ne haoraoklao aol ndam nje bor aol imbi wi aondao ora ngo panda tukun abo ngo nje berel ol birin ub nje isu ngo solo nan hakl bor ber laol, njem sakl aondao ora polobur aol aondao ngon mesao nan buru uklesi
9 O anfitrião virá e dirá: ‘Dê o seu lugar a esta pessoa’, e você, envergonhado, terá de sentar-se no último lugar da mesa.
10 Wakl kakl, Ngub inj, aol mondom nje ne nokl ib laol poklesi tomb njem pand tukun mbes nao mu pae sub ora pobur, solo hakl bor sao buru wibi kisesa. Njem ngub buklesi tomb ne haoraoklao aol ndam nje buruklesil obobur, nao aol sango ka, nje pand tukun ebe ngol ber lao. Obum ngub buklaol aol ngo ne nokl oboklemi baebenon el sol njen imbi aondao ora win lao kisesa.
10 “Em vez disso, ocupe o lugar menos importante à mesa. Assim, quando o anfitrião o vir, dirá: ‘Amigo, temos um lugar melhor para você!’. Então você será honrado diante de todos os convidados.
11 Njisesom ngub kobur kakl, Tenaol mendbor mbinin mbib ni imbi wi ebe ora hae ko kaoya lome baeben, Ngaorom mbini men mbabur imbi nao wi kang mao saklao. Ngub inj, mbini tenaol mendbor ni imbi nao win haklwao ko pangaem sin, Ngaorom mbini ngo baeben imbi wi aondao ora haen lao kisesa.
11 Pois os que se exaltam serão humilhados, e os que se humilham serão exaltados”.
12 Ngo tomb Njisesom aol ngo ne haorisao nda bor kakl, Njen anda bor tenaol ko mend ne nokl ubuklub lesi tomb njen tenaol sango baeben di, njen aorao haeme baeben di, njen sem ora baeben di, inin tenaol sango mone andub ora maru u haroklme baeben di, mbini ngo baeben bor ne nokl ubuklub nao kaebe kisesa. Njem ngub bae sin, mabor mbinim di njen ne ngon san wakl naon anda bor ne nokl ebebe lemi kisesa.
12 Então Jesus se voltou para o anfitrião e disse: “Quando oferecer um banquete ou jantar, não convide amigos, irmãos, parentes e vizinhos ricos. Eles poderão retribuir o convite, e essa será sua única recompensa.
13 Wakl kakl, Aoh, njem ne aondao ngub haoruklesi tomb tenaol dimb menjao nao wi buruklemi baeben di, mbini ki aongao tibae baeben di, tumu kho baeben di, el kho baeben di ngubi baeben bor ora ne nokl ubuklub kaebe kisesa.
13 Em vez disso, convide os pobres, os aleijados, os mancos e os cegos.
14 Wakl kakl, Tenaol ngubi baebenom njen ne ngon san nao lib se haklemi o, Ngaorom tenaol kone dund se u oborob was bimi o homoklemi baeben mao enjaklao bao on, obum ora njen ne ngon san lubur turi mao homaklao ora kisesa.
14 Assim, na ressurreição dos justos, você será recompensado por ter convidado aqueles que não podiam lhe retribuir”.
15 Ngo tomb Njisesom ngub kisaol aol ngo ne no birismi on bombor mondom Njises bor kakl, Tenaol mendbor Ngaorom maeb ha maomb bo hayao bor ne no buruklemi baebenom turi aondao ora homo haklemi kisesa.
15 Ao ouvir isso, um homem que estava à mesa com Jesus exclamou: “Feliz será aquele que participar do banquete no reino de Deus!”.
16 Ngub kisaol Njisesom aol ngo bor mar ngub kisao. Mbes aol mondom ne aondao ora haorubur kisaon obum tenaol andub ora ne nokl ubuklwaebe kisesa.
16 Jesus respondeu com a seguinte parábola: “Certo homem preparou um grande banquete e enviou muitos convites.
17 Ne haoraoklao aol ndam obun ne ngo haoruklao bao o ora pindib paesao tomb aol aondao ndam obun kongon biyao aol o bor tenaol hambun ne nokl eben kao mukl pu kobur kakl, Nim mbes tenaol ne nokl ubuklwaebe kowao baeben bor ne hambun sao man man bu u mba haeng, ini hambun ubuklub ko kaomukl pu kisesa.
17 Quando estava tudo pronto, mandou seu servo dizer aos convidados: ‘Venham, o banquete está pronto’.
18 Ngub kisaol obun kongon biyao aol ndam hondokl pisao tomb tenaol ngo baebenom inj ko obokl buwaklmao was kobur, aol is mondom obu bor kakl, Nim nao em mend wen tomb uwao o hondokl poklwaol, nim njen ne ngo nokl obokl buwaklwaong njem menjao nen nao sobaebe kisesa.
18 Mas todos eles deram desculpas. Um disse: ‘Acabei de comprar um campo e preciso inspecioná-lo. Peço que me desculpe’.
19 Ngo tomb aol is mendem di obu bor kakl, Nim nao some kawao tobon kab mend dob bu mbayol, nao some ngo baebenom sowal tombo nao em kongon ebe buklemi eb ko hondokl poklwaol, aol ebe o nim njen ne ngo nokl obokl buwaklwaong njem menjao nen nao sobaebe kisesa.
19 Outro disse: ‘Acabei de comprar cinco juntas de bois e quero experimentá-las. Sinto muito’.
20 Ngo tomb aol mondom di obu bor kakl, Nim ngubi tomb nao ten wen ora taol buwaol, njen ne ngo nokl obokl buwaklwao kisesa.
20 Ainda outro disse: ‘Acabei de me casar e não posso ir’.
21 Mbinim ngub was kismil kongon biyao aol ndam obun aol aondao ne haoraoklao aol o birisaol wakl obobur, tenaol hambunom ngo kismi ub kao kalisaol, ne haoraoklao aol ndam obun hibi kho so ko aondao ora homobur obun kongon biyao aol nda bor kakl, Njem su and lobokl lobokl ngo bor wakl pobur, harer to aondao baebenon di harer to kang kang baebenon di hambun bor akol bubur lesin, tenaol dimb menjao nao wi boroklme baeben di, ki aongao tibae baeben di, el kho baeben di, tumu kho baeben di hambun nao anda kemi ebebe kisesa.
21 “O servo voltou e informou a seu senhor o que tinham dito. Ele ficou furioso e ordenou: ‘Vá depressa pelas ruas e becos da cidade e convide os pobres, os aleijados, os cegos e os mancos’.
22 Ngo tomb kongon biyao aol ndam wakl obobur kakl, Aol aondao o, njem kaenda ub nim njen angal taoluwao o, panda mendbor tenaol hambun nao buru ngaorukl pele ngo bao hae o kisesa.
22 Depois de cumprir essa ordem, o servo informou: ‘Ainda há lugar para mais gente’.
23 Ngub kisaol ne haoraoklao aol aondao ndam obun kongon biyao aol bor kakl, Nao and ngon tenaol andub ora tumbi haen ora birin ko pangakl ngao, njem wakl harer to aondao baebenon di em baebenon keberer di akol bubur, tenaol mendbor dera isaobu bor and bu boroklme baeben di hambun oa kemi ebebe kisesa.
23 Então o senhor disse: ‘Vá pelas estradas do campo e junto às cercas entre as videiras e insista com todos que encontrar para que venham, de modo que minha casa fique cheia.
24 Ngub kobur kakl, Nim nje bor heneng ora kao njurukl, nim tenaol mendbor mbini mbes ne nokl ubuklub kowao o hul harimnda baeben, nao ne ngon kao heneng ora o di nao tuklemi ora kisao ko Njisesom angal mar ngub kisesa.
24 Pois nenhum dos que antes foram convidados provará do meu banquete’”.
25 Ngo tomb tenaol andub ora Njises daol haru harer mendel pukl hasmil obum tenaol hambun baol munu hondobur kakl,
25 Uma grande multidão seguia Jesus, que se voltou para ela e disse:
26 Tenaol mondom ni hae ol oboklao tomb obum obun ingi aorao hesa di, obun were di, obun nongnas di, obun mbaoli di, obun haeme di, obun mbib nen saboklao sao hesa di, obum ngo baeben bor makl homo saond bi non bi nao harob sin, obum ninao man pange tenaol burukl buwaklao ora kisesa.
26 “Se alguém que me segue amar pai e mãe, esposa e filhos, irmãos e irmãs, e até mesmo a própria vida, mais que a mim, não pode ser meu discípulo.
27 Ngub kobur kakl, Tenaol mondom di obu pe pae non bi ora ha, obun is pe kowaol bi nao taokl ebebur ni taol mi oba sin, obum di nao man pange tenaol hakl buwaklao ora kisesa.
27 E, se não tomar sua cruz e me seguir, não pode ser meu discípulo.
28 Wakl kakl, Ini ngo hayem haklon mondom obum and saoll aondao ora mend buklwao ko nen soba sin, obum sub kone kimb bu nen mbes sabo burubur, and ngon sokl asub baeben ora soklaob ko oborob ora kone kimb bu buruklao kisesa. Obum ngub nen sabo burubur nim and ngo buklbur andol haraoklao sao dob buklwao ub, nao mone ebe ngaorukl peklao be? nao ngaorukl peklaob ko kone kimb bu buruklao kisesa.
28 “Quem começa a construir uma torre sem antes calcular o custo e ver se possui dinheiro suficiente para terminá-la?
29 Njisesom ngub kobur kakl, Ngub inj, obum andol haraoklao sao mbes man man bu nao wibur su munu and pinj mbes saor mbarob sin, obun and saoll ngo penar bu nao bu tingi mbaklao tomb tenaol mendborom ngo bu nja haklao o hondobur aol ngo dobaekeklemi kisesa.
29 Pois, se completar apenas os alicerces e ficar sem dinheiro, todos rirão dele,
30 Mbinim obu bor ngub kir ko maobowabur lemin aol ngom and ngo buklbur bu njaese o, obum penar bu nao bu tingi mbarekle lemi kisesa.
30 dizendo: ‘Esse aí começou a construir, mas não conseguiu terminar!’.
31 Njisesom wakl kakl, Ami semon aol wesmbao aondao mondom su tangaron ami sem maomb bo haraoklao aol aondao mende kab saond bukl poklwao ko nen sabobur man man buklao tomb, pibnao oran obum oborob ora kone kimb bu buruklao. Ngub buklao tomb obun ami aol buklhoma is bomboron iri non bi soklao tomb, ami sem maomb bo haraoklao aol mende o obun buklhoma is kabon iri non bi haru oba sin, nim obu ebe saond bu kalobur mbini ebe taol pe luklwao be? nao luklwaob ko kone kimb mbes bu buruklao kisesa.
31 “Ou que rei iria à guerra sem antes avaliar se seu exército de dez mil poderia derrotar os vinte mil que vêm contra ele?
32 Ngub kobur kakl, Obum ngub kone kimb bi hondoklao tomb nim obu men mba lukl buwaklwao ko nen soba sin, obun saond bi ngo enderael so bao haklao tomb obum aol mendbor puklub kobur, saond nao bi bao wabon ka ko kao kalokl puklub lao kisesa.
32 E, se concluir que não, o rei enviará uma delegação para negociar um acordo de paz enquanto o inimigo está longe.
33 Wakl kakl, Menger bombor ngub was mubur, ini ngo hayem haklon mondom inin tangar tangar sao hambun sao nao tuwarim sin, inim nao man pange tenaol hakl buwaklemi ora kisesa.
33 Da mesma forma, ninguém pode se tornar meu discípulo sem abrir mão de tudo que possui.
34 Njisesom ngub kobur kakl, Kunja hobao sao dend bi ora saoklao o, kunja ngo dend nao bi kho sa sin naom asub ora bubur wakl mao dend baklmaob? kisesa.
34 “O sal é bom para temperar, mas, se perder o sabor, como torná-lo salgado outra vez?
35 Wakl kakl, Kunja dend nao bi ngubi, em bor ne osisao and sen ko some kawaon im hum kaloklme nda ub di nao bib se ora yaol, mbinim baehaemen kolo bowes buklemi ora kisesa. Inim angal ngubin te oborob nen saboklme baebenom angal ngo inin hal ora bor pen oborob ora pangoklwaebe kisesa.
35 O sal sem sabor não serve nem para o solo nem para adubo; é jogado fora. Quem é capaz de ouvir, ouça com atenção!”.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.