1 Blagor možu, ki ne hodi po sovetu krivičnih in ne stopa na grešnikov pot ter ne sedeva v zboru zasmehovalcev;
2 Nego veselje njegovo je v postavi Gospodovi, in postavo njegovo premišljuje noč in dan.
3 Je namreč kakor drevo zasajeno ob vodnih potocih, katero sad svoj rodi o svojem času, in listje njegovo ne odpada: zatorej karkoli bode počel, posrečilo se mu bode.
4 Ne tako krivični; nego kakor pleve, katere veter raznaša.
5 Zatorej ne ostanejo krivični v óni sodbi; ne grešniki v zboru pravičnih.
6 Ker Gospod pozna pravičnih pot; pot pa krivičnih izgine.