1 In videl sem drugo znamenje na nebu veliko in čudovito: sedem angelov imajočih sedmero šib skrajnih, ker se je v njih izpolnila jeza Božja.
2 In videl sem kakor morje stekleno, namešano z ognjem, in zmagovalce nad zverjo in nad podobo njeno in nad znamenjem njenim, nad številom imena njenega, stoječe ob morji steklenem, imajoč citre Božje.
3 In pojó pesem Mojzesa, hlapca Božjega, in pesem jagnjetovo, govoreč: Velika in čudovita dela tvoja, Gospod Bog vsemogočni; pravična in resnična pota tvoja, kralj svetnikov!
4 Kdo bi se te ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Ker sam si svet; ker vsi narodi bodo prišli in molili pred teboj; ker razodele so se sodbe tvoje.
5 In potem sem videl, in glej: odpre se svetišče šatorja pričanja na nebu;
6 In izidejo sedmeri angeli, imajoč sedmero šib iz svetišča, oblečeni s platnom čistim in svetlim, in opasani okolo prsi sè zlatimi pasi.
7 In iz četverih živali dá ena sedmerim angelom sedem čaš zlatih, polnih jeze Boga živega na vekov veke.
8 In napolni se svetišče dima od slave Božje in od moči njegove; in nihče ni mogel vniti v svetišče, dokler se ne izpolnijo sedmere šibe sedmerih angelov.