1 Gospod, k tebi kličem, pohiti k meni; pazljivo prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi.
2 Naj bo moja molitev postavljena pred teboj kakor kadilo in dvigovanje mojih rok kakor večerno žrtvovanje.
3 Postavi stražo, oh Gospod, pred moja usta; čuvaj vrata mojih ustnic.
4 Mojega srca ne nagni h kakršnikoli zli stvari, da izvajam dela z ljudmi, ki počnejo krivičnost; in naj ne jem od njihovih slaščic.
5 § Naj me pravični udari, to bo prijaznost in naj me graja; to bo odlično olje, ki ne bo zlomilo moje glave, ker bo vendar v njihovih katastrofah tudi moja molitev.
6 § Kadar so njihovi sodniki premagani na kamnitih krajih, bodo slišali moje besede, kajti prijetne so.
7 Naše kosti so razkropljene ob ustih groba, kakor kadar nekdo seka in cepi les na zemlji.
8 Toda moje oči so k tebi, oh Bog, Gospod; v tebi je moje trdno upanje, moje duše ne pusti zapuščene.
9 Varuj me pred zankami, ki so jih položili zame in [pred] pastmi delavcev krivičnosti.
10 Naj zlobni padejo v svoje lastne mreže, medtem ko jaz istočasno pobegnem.