1 Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.
2 Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.
3 Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,
4 ki so rekli: »S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?«
5 »Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil,« govori Gospod, »postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.«
6 Gospodove besede so čiste besede; kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.
7 § Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.
8 Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.