1 Torej od stvari, ki smo jih govorili, je to povzetek: ›Imamo takšnega vélikega duhovnika, ki je postavljen na desnico prestola Veličanstva v nebesih;
2 služabnika svetišča in resničnega šotorskega svetišča, ki ga je postavil Gospod in ne človek.‹
3 Kajti vsak véliki duhovnik je določen, da daruje darove in žrtve, zato je potrebno, da ima tudi ta človek nekaj, da daruje.
4 Kajti če bi bil na zemlji, ne bi bil duhovnik, glede na to, da so tu duhovniki, ki darujejo daritve glede na postavo;
5 ki služijo zgledu in senci nebeških stvari, kakor je bil Mojzes opomnjen od Boga, ko je bil na tem, da postavi šotorsko svetišče, kajti: »Glej,« pravi, »da narediš vse stvari glede na zgled, ki ti je bil pokazan na gori.«
6 Toda sedaj je dosegel toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi posrednik boljše zaveze, ki je bila osnovana na boljših obljubah.
7 Kajti če bi bila tista prva zaveza brezhibna, potem se ne bi iskalo prostora za drugo.
8 Kajti ko je pri njih našel krivdo, jim pravi: »Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in z Judovo hišo sklenil novo zavezo;
9 ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih izpeljem iz egiptovske dežele; ker niso ostali v moji zavezi in se nisem ozrl nanje,« govori Gospod.
10 »Kajti to je zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh,« govori Gospod, »svoje postave bom položil v njihove misli in jih zapisal v njihova srca, in jaz jim bom Bog in oni mi bodo ljudje;
11 in ne bodo učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata, rekoč: ›Spoznajte Gospoda,‹ kajti vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega.
12 Kajti usmiljen bom do njihovih nepravičnosti in njihovih grehov ter njihovih krivičnosti se ne bom več spominjal.«
13 Ker pravi: »Novo zavezo,« je prvo naredil staro. Torej to, kar propada in postaja staro, je pripravljeno, da izgine proč.