1 Kajti vsak véliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je odrejen za ljudi v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da lahko daruje tako darove kakor žrtve za grehe,
2 ki ima lahko sočutje za nevedne in za tiste, ki so izven poti; kajti tudi on sam je obdan s šibkostjo.
3 In zaradi tega razloga mora kakor za ljudi, tako tudi zase darovati za grehe.
4 In noben človek si te časti ne jemlje sam, temveč kdor je poklican od Boga, kakor je bil Aron.
5 Tako tudi Kristus ni samega sebe proslavil, da bi postal véliki duhovnik, temveč tisti, ki mu je rekel: »Ti si moj Sin, danes sem te rodil.«
6 Kakor pravi tudi na drugem mestu: »Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.«
7 Ki je v dneh svojega mesa, ko je z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in ponižne prošnje k njemu, ki ga je bil zmožen rešiti pred smrtjo in je bil uslišan, zato ker se je bal;
8 čeprav je bil Sin, pa se je iz stvari, ki jih je pretrpel, naučil poslušnosti;
9 in ker je postal popoln, je postal avtor večne rešitve duš vsem tistim, ki ga ubogajo;
10 véliki duhovnik, poklican od Boga, po Melkízedekovem redu.
11 O katerem imamo povedati mnogo besed in bi [jih] težko izrekel, glede na to, da ste leni za poslušanje.
12 Kajti v času, ko bi morali biti učitelji, imate potrebo, da vas nekdo ponovno uči, katera so začetna načela Božjih izrekov; in postali ste takšni, ki imajo potrebo po mleku in ne po močni hrani.
13 Kajti vsak, kdor je deležen mleka, je nevešč v besedi pravičnosti, ker je dojenček.
14 Toda močna hrana pripada tem, ki so polnoletni, torej tistim, ki imajo zaradi razloga uporabe svoja čutila trenirana, da razlikujejo tako dobro kakor zlo.