1 {Psalm Asafov.} O Bog, pridrli so pogani v dediščino tvojo, oskrunili so hram svetosti tvoje, v groblje so izpremenili Jeruzalem.
2 Dali so hlapcev tvojih trupla ptičem nebeškim, meso svetnikov tvojih zverinam zemlje.
3 Prelivali so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema, in ni ga bilo, ki bi jih pokopaval.
4 V zasramovanje smo sosedom svojim, v zasmehovanje in norčevanje njim, ki so okoli nas.
5 Doklej, Gospod, boš li se jezil večno? Bo li gorela kakor ogenj gorečnost tvoja?
6 Izlij srd svoj na pogane, ki te ne spoznavajo, in na kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena!
7 Kajti pojedli so Jakoba in razdejali so prebivališče njegovo.
8 Ne spominjaj se krivic prednikov naših zoper nas, brzo naj nam pride naproti usmiljenje tvoje, ker obubožali smo silno.
9 Pomagaj nam, Bog zveličanja našega, zavoljo časti svojega imena, in reši nas ter prikrij grehe naše zaradi svojega imena.
10 Zakaj naj bi govorili pogani: Kje je njih Bog? Znano bodi med pogani pred našimi očmi maščevanje prelite krvi hlapcev tvojih.
11 Pred obličje tvoje naj pride zdihovanje jetnikov, po velikosti moči svoje ohrani v življenju, katere že izročajo smrti.
12 In povrni sosedom našim sedemkrat v njih naročje sramoto, s katero so te zasramovali, o Gospod.
13 Mi pa, ljudstvo tvoje in čreda paše tvoje, te bomo slavili večno; od roda do roda bomo oznanjali hvalo tvojo.