1 Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih in ne stopa na pot grešnikov ter ne sedeva v družbi zasmehovalcev.
2 Temuč veselje njegovo je v postavi Gospodovi in postavo njegovo premišljuje noč in dan.
3 Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.
4 Ne tako brezbožni, ampak kakor pleve so, ki jih veter raznaša.
5 Zatorej ne obstoje brezbožni v sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih.
6 Kajti Gospod pozna pravičnih pot, pot pa brezbožnih izgine.