1 Povrni se, o Izrael, prav h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji.
2 Vzemite s seboj besede in vrnite se h Gospodu; recite mu: Odpusti vso pregreho in sprejmi nas milostljivo, in bomo prinašali sad ustnic kot daritve.
3 Asirija nas ne bo rešila; na konjih nočemo jezditi in nikdar več ne porečemo rok svojih izdelku: naš bog si! Kajti pri tebi najde sirota usmiljenje.
4 Ozdravim njih odpad, rad jih hočem ljubiti; kajti jeza moja se je odvrnila od njih.
5 Bodem kakor rosa Izraelu, cvetel bo kakor lilija in poganjal korenine kakor Libanon.
6 Razprostro se njegove veje, in lepota njegova bode kakor oljka in duh njegov kakor Libanon.
7 Kateri bodo prebivali v senci njegovi, bodo zopet pridelovali žito in zeleneli kakor vinska trta, katere sloves bo kakor vina libanonskega.
8 Efraim poreče: Kaj hočem še z maliki? – Jaz sem ga uslišal in se nanj oziram. Jaz sem kakor zeleneča cipresa. Iz mene se najde sad na tebi.
9 Kdor je moder, bo razumel to; kdor je razumen, bo to spoznal. Kajti ravna so pota Gospodova in pravični bodo hodili po njih, ali prestopniki padejo na njih.