1 In rekel sem: Čujte, prosim, glave Jakobove in knezi hiše Izraelove! Ni li vam dolžnost, da znate pravico?
2 ki sovražite dobro in ljubite hudo, trgate kožo ljudem in meso ž njih kosti;
3 ki žrete ljudstva mojega meso in jim derete kožo in lomite kosti ter jih pripravljate kakor v lonec in kakor meso, ki se deva v kotel.
4 Tedaj bodo klicali h Gospodu, pa jim ne odgovori; in skrije jim obličje svoje tisti čas primerno temu, kakor so hudobno delali.
5 Tako pravi Gospod o prorokih, ki zapeljavajo ljudstvo moje, ki kličejo, dokler imajo kaj gristi z zobmi: Mir! njemu pa, kdor jim ničesar ne da v usta, napovedujejo vojsko:
6 Zato vam pride noč, da ne boste imeli prikazni, in tema, da ne boste prorokovali; in solnce zatone prorokom ter dan jim otemni.
7 In sramovali se bodo vidci in osramočeni bodo vedeži, in vsi si zakrijejo ustnice, ker ni odgovora Božjega.
8 Jaz pa sem napolnjen z močjo po duhu Gospodovem in s sodbo in hrabrostjo, da bi oznanjal Jakobu pregreho njegovo in Izraelu njegov greh.
9 Čujte to, pravim, glave hiše Jakobove in knezi hiše Izraelove, ki studite pravo sodbo in zvijate vse, kar je ravno,
10 ki zidate Sion s krvjo in Jeruzalem s krivico!
11 Mestne glave sodijo za darila in duhovniki v njem uče za plačilo in proroki v njem vedežujejo za denar; vendar se opirajo na Gospoda in govore: Mar ni Gospod med nami? nesreča ne pride nad nas nobena!
12 Zato se bo zavoljo vas oral Sion kakor njiva in Jeruzalem postane groblja in gora hiše božje z gozdom obrastel grič.