1 In molil je Jona h Gospodu, svojemu Bogu, iz ribjega trebuha in rekel:
2 H Gospodu sem klical v stiski svoji, in mi je odgovoril; iz krila smrtnega kraja sem vpil, ti si uslišal glas moj.
3 Kajti vrgel si me v globočino, v sredino morja, da so me vode objemale; vsi valovi in zagoni tvoji so drli čezme.
4 In rekel sem: Pahnjen sem izpred tvojih oči; vendar bom zopet gledal proti templju svetosti tvoje.
5 Vode so me zagrnile do duše, globočina me je objela, morska trava se mi je ovijala okrog glave.
6 Pogrezal sem se do podzidja gorá, zapahi zemlje so bili zaprti nad menoj za vekomaj. Tedaj si potegnil iz jame življenje moje, o Gospod, Bog moj!
7 Ko je v meni hirala duša moja, sem se spominjal Gospoda, in molitev moja je prišla k tebi, v hram svetosti tvoje.
8 Kateri časté ničemurnosti prazne, opuščajo Boga, milost svojo.
9 Ali jaz ti bom daroval z glasom zahvaljevanja; izpolnim, kar sem obljubil. Pri Gospodu je rešitev!
10 In Gospod je velel ribi, in izbljuvala je Jona na kopno.