1 V tistem času je poslal Merodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil zbolel in zopet okreval.
2 In Ezekija se jih je oveselil in jim pokazal hišo dragocenosti svojih: srebro, zlato, dišave in najboljše olje, in vso orožnico svojo in vse, kar je bilo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi in pod vso oblastjo njegovo, da bi jim tega Ezekija ne bil razkazal.
3 Tedaj pride prorok Izaija h kralju Ezekiju in mu reče: Kaj so rekli oni možje in odkod so prišli k tebi? In Ezekija reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.
4 In vpraša: Kaj so videli v tvoji hiši? In Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo v zakladih mojih, česar bi jim ne bil pokazal.
5 Tedaj reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo Gospoda nad vojskami!
6 Glej, pridejo dnevi, ko se odnese v Babilon vse, kar je v hiši tvoji in kar so nabrali očetje tvoji do tega dne; nič ne ostane, pravi Gospod.
7 Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, in bodo dvorniki v palači babilonskega kralja.
8 In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda Gospodova, ki si jo govoril. Še reče: Saj bode mir in stanovitnost v dneh mojih.