1 Prorokovanje o Moabu. Res, po noči bo razdejan Ar Moabov, uničen; da, po noči bo razdejan Kir Moabov, uničen.
2 Pojdejo gori v tempelj in v Dibon na višave jokat; nad Nebom in nad Medebo bo tulil Moab, na vseh glavah njegovih bode pleša, ostrižena bo vsaka brada.
3 Po ulicah njegovih se bodo opasovali z raševnikom, po strehah njegovih in po trgih njegovih bo vse tulilo, razlivajoč se v solzah.
4 In vpil bo Hesbon in Eleale, do Jahaza se bo čul njih glas; zato bodo kričali vojščaki moabski, duša jim bo trepetala.
5 Duša moja vpije zaradi Moaba; ubežniki njegovi bežé v Zoar kakor k triletni junici; jokaje stopajo gori po klancu Luhitskem, ker na potu proti Horonaimu vpijejo o pogubi.
6 Kajti vode nimrimske se premenijo v puščavo; zakaj trava se je posušila, nežno zelišče vene, ni več zelenjave nobene.
7 Zato odneso ostanek svojega imetja, kolikor so še mogli spraviti, čez Vrbov potok.
8 Kajti tisto vpitje se razlega okoli po mejah moabskih, tja do Eglaima stokanje njegovo in do Ber-elima tuljenje njegovo.
9 Kajti vode dimonske so polne krvi; da, jaz pripravim še več nad Dimon: leva za nje, ki beže iz Moaba, in za ostanek v deželi.