1 Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:
2 Sin človečji, obrni obličje proti gori Seiru in prorokuj zoper njo
3 ter ji reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o gora Seir, in iztegnem roko svojo nadte in te storim v puščavo in pustinjo.
4 Mesta tvoja naredim pusta in sama boš opustošena. In spoznaš, da sem jaz Gospod.
5 Ker si neprestano gojila sovraštvo in izročila sinove Izraelove oblasti meča ob času njih stiske, ob času zadnje krivice:
6 zato, kakor res živim, govori Gospod Jehova, te naredim v kri, in kri te bo preganjala; ker nisi sovražila krvi, te bo kri preganjala.
7 Naredim torej goro Seir v samoto in pustinjo in potrebim ž nje njega, ki prihaja, in njega, ki odhaja.
8 In gore Edomove napolnim s pobitimi njegovimi; na hribih tvojih in po tvojih dolinah in globinah popadajo pomorjeni z mečem.
9 V večne pustinje te naredim, in v mestih tvojih se ne bo več prebivalo. In spoznate, da sem jaz Gospod.
10 Ker si rekel: Moja bodeta ta dva naroda in ti dve deželi, in vzemimo si to v posest, čeprav je bil Gospod tam:
11 zato, kakor resnično živim, govori Gospod Jehova, bom ravnal po jezi in zavisti tvoji, ki si jo izkazal proti njima vsled sovraštva svojega; in storim, da me spoznajo, kadar te bom sodil.
12 In zveš, da sem jaz, Gospod, slišal vse sramotitve, ki si jih govoril zoper gore Izraelove, rekoč: Opustošene so, nam so dane v požrtje.
13 In veličali ste se proti meni z usti svojimi ter množili zoper mene besede svoje; jaz sem slišal.
14 Tako pravi Gospod Jehova: Kadar se bo vsa zemlja veselila, ti pripravim opustošenje.
15 Kakor si se veselila dedne posesti doma Izraelovega, ker je bila opustošena, prav tako storim tebi: puščava postaneš, o gora Seir, in ves Edom sploh! In spoznajo, da sem jaz Gospod.