1 Gorje lahkoživcem na Sionu in brezskrbnežem na gori Samarije, imenitnikom prvega med narodi, h katerim hodi hiša Izraelova!
2 Pojdite tja v Kalne in poglejte, in preidite odondod v veliki Hamat, potem stopite doli v Gat Filistejcev: so li odličnejši nego ta kraljestva, ali pa je njih pokrajina večja od vaše pokrajine?
3 vi, ki želite, da bodi daleč dan nesreče, in stol silovitosti si stavite blizu,
4 ki ležite na slonokoščenih posteljah in se raztegujete po svojih počivalnicah in jeste jagnjeta od črede in teleta iz pitalnice,
5 ki pojete bedaste pesmi z glasom brenkelj, si izmišljate godala kakor David,
6 ki pijete vino iz daritvenih čaš in se mazilite z najboljšimi mazili, a se ne žalostite nad rano Jožefovo.
7 Zato pojdejo v sužnost na čelu ujetnikov, in preneha vriskanje njih, ki so se lenobno raztegovali.
8 Gospod, Jehova, je prisegel pri samem sebi, govori Gospod, Bog nad vojskami: Jaz studim ponos Jakobov in sovražim palače njegove, zato izročim sovražniku mesto in vse, kar je v njem.
9 In zgodi se, ako ostane deset mož v eni hiši, vendar umrjo.
10 In kadar koga vzdigne sorodnik njegov, ki mu bo pogrebnik, da spravi kosti iz hiše, in ogovori njega, ki je v notranjem hišnem hramu: Je li še kdo pri tebi? ta pa reče: Nikogar ni več; tedaj poreče: Mólči! ker se ne sme spominjati imena Gospodovega.
11 Kajti glej, Gospod ukaže, in udarijo veliko hišo, da bode v podrtine, in malo hišo, da bode v drobir.
12 Morejo li konji dirjati po skalovju, se li more morje orati z voli? da ste izprevrgli pravico v strup in sad pravičnosti v pelin?
13 vi, ki se veselite tega, kar ni nič, ki govorite: Si li nismo po svoji moči dobili rogov?
14 Kajti glejte, obudim zoper vas narod, o hiša Izraelova, govori Gospod, Bog nad vojskami, in vas bodo stiskali od vhoda v Hamat prav do potoka nižine Arabe.